Bolezen, žalovanje in trpljenje niso vojne, ki bi jih dobiliZakaj uporabljamo vojaško izrazoslovje, ko govorimo o premagovanju bolezni, na primer dobila je bitko z rakom?
Zakaj bi se temu morali izogibati?
S takšnimi izrazi namreč namigujemo, da lahko tisti, ki imajo močno osebnost in odločnost, zmagajo. Ampak to ni takšne vrste vojna ali boj. Nisi bolj kreposten, če preživiš raka, in ne šibek, če ga ne.
Preberite še:
Čemu hvaležnost za bolezen in trpljenje?
Odzivanje na tragedije in odzivanje na trpljenje
Ljudje se različno odzivamo na tragedije, ki se dogajajo. Poglejmo, kaj se dogaja na spletu, ko se razširi neka slaba novica. Nekateri molijo, izrazijo sožalje in vprašajo, kako lahko pomagajo. Na drugi strani pa imamo ljudi, ki namesto tega raje govorijo o tem, kaj je krivo, da je do te tragedije prišlo, in kaj bi lahko storili, da bi se temu izognili.
Podobno se ljudje odzivajo tudi ob diagnozah, kot je na primer rak. Spodbujati nekoga, naj se bori in da naj ne obupa, ni nujno dobra ideja. Nas lahko trdna volja res reši pred boleznijo? Nam je sicer lažje, če to verjamemo, pa je lažje tudi tistemu, ki trpi, tistemu, ki je zbolel?
Naš strah je nekaj povsem normalnega. Vemo, da se slabe stvari dogajajo dobrim ljudem, da pridejo brez opozorila, brez odlašanja in da ne bi mogli narediti ničesar, da bi to preprečili. Vendar če bi v to resnično verjeli, potem bi bili najverjetneje preveč paralizirani zaradi strahu in si ne bi niti iz hiše upali. Zato se raje prepričujemo, da se nam to ne bo zgodilo, ker bomo stvari delali drugače in se bomo bolj bojevali.
Preberite še:
Sara Ahlin Doljak: Zaradi bolezni ne more govoriti, a je še vedno uspešna odvetnica
Deliti trpljenje
To, da zavračamo možnost lastnega trpljenja, je povsem logičen odziv na trpljenje. Težava je le, da s tem, ko zavračamo možnost, da bi tudi sami trpeli, zavračamo tistega, ki trpi. Da bi lahko sprejeli tistega, ki trpi, pomeni, da prevzamemo, delimo njegovo trpljenje.
Namesto da bi poskušali spodbujati tiste, ki trpijo, pa naj bo to zaradi bolezni, žalovanja ali katerekoli druge oblike trpljenja, bi morali poskusiti najti način, kako trpeti z njimi. “Kako lahko pomagam?” je eno izmed primernih vprašanj, ki ga lahko zastavimo, ali še bolje: “Kako ti lahko pomagam to prenašati? Kako naj ti pokažem, da ne trpiš sam?”
Odzvati se tako na trpljenje drugega je seveda veliko težje od naših običajnih odzivov, a je veliko boljše in tudi bolj humano.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Neznosno breme namišljene popolnosti
Preberite še:
Si v krču? Dovoli Jezusu, da se te dotakne
Preberite še:
Kate Winslet in Leonardo DiCaprio rešila življenje mamici, oboleli za rakom
