Britanski fizik Stephen Hawking je močno zaznamoval tako strokovne kroge kot širšo javnost
Hawking je danes umrl v 76. letu starosti, čeprav so mu že pri 22 letih diagnosticirali redko bolezen motoričnega nevrona, imenovano amiotrofična lateralna skleroza, in mu napovedali le še dve leti življenja. Priklenjen je bil na invalidski voziček, govoril pa je s pomočjo sintetizatorja govora.
“Zadnjih 49 let živim s prognozo zgodnje smrti. Ni me strah smrti, se mi pa ne mudi umreti. Veliko stvari bi še rad postoril prej,” je nekoč dejal.
Hawking se je rodil 8. januarja 1942 v Oxfordu, kjer je na tamkajšnji univerzi tudi končal študij fizike. Iz kozmologije je doktoriral na univerzi Cambridge. V svetu je zaslovel s svojimi prispevki s področja kvantne gravitacije, še posebej s temami o črnih luknjah, ter poljudnoznanstvenimi objavami, v katerih je objavljal svoje teorije o vesolju. Njegovo najbolj priljubljeno in prodajano delo je Kratka zgodovina časa, poroča STA.
Širša javnost si ga bo zapomnila zlasti po nastopih v komedijantskih šovih. V Londonu je sodeloval z ekipo Monty Pythona, gledali pa smo ga lahko tudi v ameriških nanizankah The Big Bang Theory in Simpsonovi.
Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.