Ne glede na to, ali smo v postnem času kot zdaj ali ne, se zadnja leta vedno več govori in piše o koristih postenja od hrane. Medtem ko si številni daljši post v obliki popolne odpovedi hrani zelo težko predstavljajo, pa obstaja tudi način postenja, ki je lažji, a prinaša izjemne koristi za telo.
Katere koristi prinaša postenje telesu?
Koristi postenja so za telo številne, da tistih za duha niti ne omenjamo. Raziskave kažejo, da si telo šele v času, ko se mu ni treba ukvarjati s presnavljanjem hrane, zares opomore in takrat lahko svojo energijo usmeri v uničevanje škodljivih, mutiranih ali rakavih celic.
Tako so dokazali, da postenje v telesu povzroča upad vnetnih faktorjev v krvi (C-reaktivnega proteina in IGF-1 – oba igrata pomembno vlogo v vnetnih procesih v telesu, ki vodijo v številne bolezni); znižuje raven glukoze in inzulina v krvi, kar pozitivno vpliva na preprečevanje diabetesa tipa 2; sprošča v kri več hormonov in rastnih faktorjev, ki so odgovorni za pomlajevanje in obnavljanje organizma; znižuje raven “slabega” (LDL) holesterola in tako dalje.
Preberite še:
Kako se je pa Jezus postil?
Telo potrebuje odmor od presnavljanja hrane
Za kaj pravzaprav gre pri postu? Gre za to, da v določenem obdobju (dan, teden, …) nekaj časa ne jemo nič, bodisi zato da zmanjšamo kalorični vnos hrane bodisi da kombiniramo oboje. Pri prekinitvenem postu gre za shemo prehranjevanja v obliki “16 ‒ 8”, kar pomeni, da 16 ur v enem dnevu (24 ur) ne jemo, nato pa osem ur lahko jemo. Šele 12 ur po zadnjem obroku, ko se konča postabsorptivna faza, telo namreč preklopi v logiko stradanja, ko se začnejo vsi prej našteti koristni procesi v telesu. Prav takrat se začne tudi presnavljanje maščob, ki so skladiščene v telesu, kar vodi v izgubo določenega dela telesne maščobe.
Nekatere sheme, še zlasti za ženske, pa okno prekinitvenega postenja premaknejo za dve uri. Tako dobimo shemo “14 ‒ 10”, torej 14 ur brez hrane in 10 ur prehranjevanja. Nekateri ljudje pa si izberejo način “5 ‒ 2”, kar pomeni pet dni v tednu normalnega prehranjevanja in dva cela dneva brez hrane.
Kako poteka prekinitveni post?
Večina ljudi, ki se odloči za prekinitveni post, zvečer pojé večerjo, recimo ob 20. uri, nato pa nič ne jejo do opoldneva naslednjega dne. To praktično pomeni le, da izpustijo zajtrk, nato pa se med poldnevom in večerom povsem normalno prehranjujejo. Normalno prehranjevanje pomeni običajno velike, raznolike in uravnotežene obroke in ne prenajedanja.
Obdobje, ko lahko jemo, namreč ni namenjeno temu, da skušamo nadoknaditi vse, kar smo izpustili v urah postenja. Pomembno je tudi, da v času, ko ne uživamo hrane, uživamo dovolj tekočine, ki naj bo voda, nesladkani sadni, zeliščni ali zeleni čaji. Ko zaužijemo nekaj sladkega, pa tudi če je to sladkana kava, je seveda to signal telesu, da je obdobje stradanja končano.
Preberite še:
Menihi, ki so se postili s pivom
Prekinitveni post ali klasična dieta?
Prednosti prekinitvenega postenja so predvsem v tem, da ljudje, ki se ga poslužujejo, to bistveno lažje zdržijo od večine diet. Poleg zdravstvenih razlogov za postenje se namreč številni ljudje odločijo zanj prav zaradi želje po izgubi kilogramov.
Prekinitveni post ne prepoveduje nobenega živila ali vrste hrane, zato ne daje občutka, da smo prikrajšani in nam ne vzbuja nelagodja kot diete v klasičnem smislu. Gre le za to, da pojemo en obrok manj oziroma da svoje obroke časovno omejimo, kar pa ob upoštevanju našega načina življenja ni tako težko.
Preberite še:
Ste že slišali za svetopisemsko dieto?
Preberite še:
Na “detox” dieti
Preberite še:
Kaj pa če bi za postni obrok poizkusili to jed?
