Ob omembi spovedi si večina od nas predstavlja dolgo vrsto pred spovednico pred božičnimi ali velikonočnimi prazniki. Ali pa se nam v spomin prikradejo vtisi iz otroštva, ko smo duhovniku na hitro zaupali svoje grehe, potem pa odbrzeli ven, na svobodo.
Kolikokrat k spovedi?
Zaželeno je, da naj bi šli k spovedi pred “velikimi” prazniki. A mi pogosto grešimo, vest nam marsikaj očita, stvari se kopičijo … zakaj se ne bi znebili tega bremena? Spoved nas osvobodi in zakaj ne bi šli k spovedi vsakič, ko začutimo, da je naš odnos z Jezusom ali bližnjimi omadeževan in skrhan ter da je čas, da ga popravimo?
V vsakdanjem življenju vsak izmed nas dela večje ali manjše napake. Pomembno je, da znamo to priznati, da nam je za zagrešeno žal in da želimo bolj ljubiti. K spovedi je priporočljivo hoditi enkrat mesečno, mnogi to počnejo tedensko. Spovedi ni nikoli preveč.
Preberite še:
Papeževa pobuda za 24-urno spoved je zaslovela po vsem svetu
K spovedi z listkom?
Na spoved se je potrebno dobro pripraviti. Koristno je, če si vzamemo čas in premislimo, na katerih področjih nam ni šlo najbolje. Kako bi lahko imel rad sebe in bližnje? Kaj me je oddaljevalo od Božje ljubezni? Je Bog res središče mojega življenja?
Nič ni narobe, če si svoje grehe zapišemo na listek. Saj to naredimo tudi, ko gremo v trgovino, da česa pomembnega ne pozabimo, kajne?
Kam k spovedi?
Lahko se odpravite kar v domačo cerkev, v romarsko središče ali na duhovne vaje. Urnik spovedovanja si lahko ogledate na spletnih straneh župnij. Številne župnije pred velikimi prazniki organizirajo tudi t. i. spovedne večere.
Preberite še:
Kako premagati strah pred spovedjo?
Dober spovednik = dobra spoved?
Res je, da se je na spoved treba dobro pripraviti in da grehe odpušča Jezus, vendar je “učinek” dobre spovedi odvisen tudi od spovednika.
Zato je pomembno, da si poiščemo dobrega spovednika. Morda je lahko to domači župnik ali kateri drug duhovnik, s katerim se dobro razumete. Pomembno je, da vas dobro pozna in da mu lahko zaupate. Z njim se dogovorite za redno spoved, tako da bo lahko postal spremljevalec na vaši duhovni poti.
Kaj si bo pa duhovnik mislil o meni …
To je pogosta skušnjava, pred katero se znajde skoraj vsak izmed nas. Duhovnik Mike Schmitz ima v svojem članku odgovor na to. Pravi, da je ta misel povsem odveč. K spovedi namreč ne gremo zato, da bi na duhovnika naredili dober vtis. Ni se nam potrebno bati, da bi nas duhovnik obsojal ali da bi si zapomnil naše grehe (niti duhovniki nimajo tako dobrega spomina). Pri spovedi Schmitz vidi predvsem Jezusovo zmago nad grehom, v vsakem človeku, ki vstopi v spovednico, pa vidi “svetnika v nastajanju”.
Preberite še:
Grehi, ki ne potrebujejo spovedi?
Svoje grehe zaupamo Jezusu, ne duhovniku!
Ko pridemo do tega spoznanja, je marsikaj lažje, spoved dobi povsem drug pomen. Duhovnik je le posrednik, ki nam podeli odvezo kot znamenje Jezusovega odpuščanja. Zato nas Schmitz spodbuja, naj gremo k spovedi čim večkrat, saj je to izjemen privilegij kristjanov, ki si ga lahko privoščimo praktično kjerkoli in kadarkoli. Mar ni to nekaj čudovitega?
In po spovedi?
Po dobro opravljeni spovedi sledi eno samo veselje! Gotovo ste si že kdaj oddahnili, ko ste opravilo nekaj, kar vam je bilo sicer sprva naporno in neprijetno, a nujno potrebno. Po spovedi boste občutili svobodo in ljubezen do življenja, ki vam ju lahko da samo Bog. Kajti “Bog ti je odpustil grehe, pojdi v miru.”
Preberite še:
11 nasvetov za bolj doživeto mašo
Preberite še:
Sedem glavnih grehov – kateri so?
Preberite še:
Če bom izpolnjevala zapovedi, me bo Bog imel rad. Resno?
