Križarske vojne so že stoletja predmet razprav, pogosto pa so tudi napačno interpretirane, zato poglejmo nekaj dejstev.
1. dejstvo
Križarske vojne so bile del večstoletnega merjenja moči med krščanskim svetom in islamom, ki se je začelo leta 636 z bitko pri Jarmuku. V tej bitki so muslimanski Arabci, ki so prodirali z območja Arabskega polotoka, premagali bizantinsko vojsko in osvojili Sirijo, ki je bila takrat popolnoma krščanska dežela. Sledila je osvojitev Svete dežele.
Nato je sledil arabski naskok na Egipt in osvajanje celotne severne Afrike, od koder so Arabci skupaj z Mavri leta 711 napadli Pirenejski polotok. Arabski osvajalski pohod na stari celini so zaustavili šele Franki leta 732 z zmago v bitki pri Poitiersu (znana tudi kot bitka pri Toursu).
Preberite še:
“Proti zlu se ne moremo boriti z zlom”
2. dejstvo
Bizantinsko cesarstvo je kljub porazu v bitki pri Jarmuku in izgubi Sirije in Jeruzalema ohranilo oblast v Mali Aziji in večkrat uspešno odbila arabske poskuse osvojitve Konstantinopla. Arabci so prestolnico bizantinskega cesarstva oblegali v letih 674–678 in 717–718.
V času prvega obleganja so Bizantinci uničili arabsko ladjevje s pomočjo novega orožja – tako imenovanega grškega ognja. V primeru arabskega osvojitve Konstantinopla bi verjetno sledilo arabsko osvajanje Balkanskega polotoka.
3. dejstvo
Če je Bizantincem uspelo odbiti arabske napade, pa so leta 1071 doživeli katastrofalen poraz v bitki pri Manzikertu v današnji vzhodni Turčiji, ko so jih premagali muslimanski Turki Seldžuki, ki so prodirali iz osrednjeazijskih step. Turki so zasedli velik del Male Azije in se naselili v Anatoliji.
Pravoslavni Bizanc, čigar usoda je visela na nitki, je poklical na pomoč zahodne kristjane. Bizantinska prošnja je bila uslišana, saj je leta 1095 papež Urban II. na koncilu v Clermontu katoličane pozval na prvo križarsko vojno, katere cilj je bil kristjanom zagotoviti dostop do svetih krajev v Jeruzalemu in njegovi bližini.
Preberite še:
Voditelj slovenskega naroda, ki so ga izgnali v Bosno
4. dejstvo
Prva križarska vojna, na čelu katere so bili frankovski oziroma francoski plemiči, je bila za kristjane uspešna, saj so leta 1099 križarji z zavzetjem Jeruzalema Sveto deželo popolnoma iztrgali iz rok Arabcev. Na poti do Svete dežele pa so tudi pregnali Turke Seldžuke iz Anatolije in tako Bizanc rešili pred zlomom.
5. dejstvo
Leta 1144 so muslimani osvojili križarsko državo v Edesi, zaradi česar je prišlo leta 1145 do druge križarske vojne, s katero so kristjani želeli ponovno zasesti Edeso. Ta križarska vojna se je končala z zmago muslimanov leta 1149.
Malo manj znano pa je, da se je skupina križarjev iz Severne Evrope, ki je odpotovala na križarsko vojno po morju, ustavila na današnjem Portugalskem in leta 1147 zasedla Lizbono.
Preberite še:
To je najstarejša in najmanjša vojska na svetu
6. dejstvo
Leta 1187 je muslimanska vojska, ki jo je vodil kurdski vojskovodja Saladin, zasedla Jeruzalem. Sledila je tretja križarska vojna v letih 1189–1192. Križarji so dosegli nekaj uspehov, a Jeruzalema niso mogli zasesti. Velik udarec za križarje je bila smrt cesarja Friderika Barbarosse, ki je umrl v Anatoliji leta 1190, ko je vodil nemško vojsko proti Sveti deželi. Po njegovi smrti se je velik del vojske vrnil v domovino.
7. dejstvo
Četrta križarska vojna, ki se je začela leta 1202, je bila usmerjena proti Egiptu, a križarji niso prišli do tja, saj so jih spretni Benečani nagovorili, naj rajši osvojijo Konstantinopel. Tako je prestolnica bizantinskega cesarstva leta 1204 padla v roke križarjev in Benečanov. Bizantinci so mesto ponovno zasedli leta 1261.
8. dejstvo
Od leta 1217 do leta 1272 se je zvrstilo še pet križarskih vojn, s katerimi so križarji želeli zasesti ali Egipt ali Sveto deželo. Ti pohodi so spodleteli. Edini uspeh kristjanov je bil leta 1229, ko so z mirovno pogodbo prevzeli nadzor nad Jeruzalemom. A so mesto, ki velja za sveto mesto kristjanov, Judov in muslimanov, leta 1244 znova zasedli muslimani.
Preberite še:
Nebeško kraljestvo je pravzaprav dober film – a ne glejte ga na TV
9. dejstvo
Leta 1292 so egiptovski Mameluki zasedli Akon, zadnjo križarsko trdnjavo v Sveti deželi. Do leta 1917, ko so Britanci premagali Turke in zasedli Jeruzalem, je bila Sveta dežela trdno v rokah muslimanov.
10. dejstvo
Križarske vojne za nadzor nad Sveto deželo pa niso bile edine križarske vojne. Od 12. stoletja naprej so potekale tako imenovane severne križarske vojne, v katerih so Nemci, Švedi in Danci osvajali poganske dežele ob Baltskem morju in jih priključevali krščanskemu kulturnemu krogu. Značaj križarskih vojn je imelo tudi krščansko osvobajanje Pirenejskega polotoka – tako imenovana rekonkvista, ki se je končala leta 1492.
Preberite še:
Cerkev, ki je združila monarhijo
Preberite še:
Srhljiva usoda predvojne slovenske gospodarske smetane
