Aleteia

Ne zmoreš odpustiti? Nasveti za opuščanje zamer

COUPLE HUG
P.RAZZO I CIRIC
Deli

Zaradi zamer ne moremo resnično uživati življenja in izgubljamo notranji mir, vendar govoriti o odpuščanju tudi ni preprosto. Nekaj resnic in laži o odpuščanju

Se želite rešiti ujetništva zamer in užaljenosti? Nič lažjega … odpustite. Pa vendar ni tako preprosto. Zagotovo je lažje truditi se odpustiti, kot za seboj vleči boleče verige sovraštva in zamer do tistih, ki so nas prizadeli.

Takšno življenje ni več življenje, ker v njem ne moremo več uživati, ker nismo več mirni in ker težko živimo v slogi s seboj in z drugimi. Ko nekomu iz srca odpustimo, smo znova zmožni v polnosti ljubiti. Le tako znova dosežemo notranji mir.

Odpuščanje je stvar volje

Vprašanje odpuščanja se je še bolj zapletlo zato, ker ne vemo več natančno, kaj to je, in ga postavljamo na raven čustev, kamor ne sodi. Odpuščanje je stvar volje.

Odpustiti pomeni odplačati moralni dolg, ki si ga je nekdo z nami naložil, in postati prost vsakršne zamere ali sovraštva. Večja kot je žalitev, večja je potreba po odpuščanju.

Odpustiti je dobro že zato, ker v nasprotnem primeru še bolj trpimo. Najprej zaradi žalitve, potem pa zaradi strupa, ki ga vnaša zamera in povzroča raka na duši.

BROTHERS
PIXABAY

Nekaj laži in resnic o odpuščanju:

  • Odpuščanje ni čustvo, temveč dejanje volje. Drži.
  • Prvi korak k odpuščanju je ponižna zmožnost priznati, da sem tudi sam žalil in mi “mora biti odpuščeno”. Drži.
  • Če odpustim, ne bi smel ničesar več čutiti. Ne drži. Lahko odpustimo in neko čustvo še vedno ostane. To je del celjenja ran. Če se spomnimo dogodka in čustva, to še ne pomeni, da nismo odpustili.
  • Kdor me je užalil, si ne zasluži mojega odpuščanja. Morda res. Vseeno pa si vi zaslužite, da živite svobodno in v miru.
  • Ne odpustim, ker ne morem. Laž. Če ne odpustite, je to zato, ker nočete; odpuščanje je stvar volje.
  • Odpustim, a ne pozabim. Drži. Če nimamo težav s spominom, potem je jasno, da se takšne stvari težko pozabijo. Še več, včasih se je dobro spomniti, da smo pozorni. Če pa imam z “ne pozabim” v mislih to, da se bom v pravem trenutku lahko maščeval ali užival ob gledanju, kako naš dolžnik trpi, je to že druga stvar. Odpustiti in pozabiti ni isto. Najbolje je, če se spomnimo, a ne občutimo več.
  • Odpuščanje predpostavlja, da se z drugim spravimo in smo spet skupaj. Ne drži. Velikokrat je celo zdravo, da si vzamemo čas in postavimo določeno razdaljo.
  • Ko sem odpustil, moram dolžniku to povedati. Ne drži. Odpuščanje je osebno dejanje, ki se sproži v trenutku, ko si nekdo zaželi in pokaže voljo po odpuščanju. Ni treba, da kdo to ve. Odpuščanje je enosmerno.
  • Odpustiti je lahko. Ne drži. Predvsem zato, ker smo ljudje krhki in omejeni in nam to otežuje proces odpuščanja.
  • Napuh in domišljija otežujeta mojo sposobnost odpuščanja. Drži. Žalitev je treba videti čim bolj stvarno.
  • Odpustimo lahko le, če se nam dolžnik opraviči. Ne drži. Človek se sam odloči, da bo odpustil, čeprav se dolžnik ni pokesal.
  • Ne morem ti spet odpustiti, ker sem ti že prevečkrat. Ne drži. Odpuščamo lahko vedno znova.
  • Ko odpustimo, nasprotniku odvzamemo oblast in moč nad nami. Drži. Zato odpuščanje ni nekaj junaškega, ampak je koristno.
  • Če odpustim, moram obnoviti prijateljstvo. Ni nujno.
  • Ko odpustim, v sebi takoj začutim mir. Ne vedno. Kljub odpuščanju lahko težave ostanejo in stvari se ne rešijo kar same od sebe.
  • Odpustiti pomeni pregnati vsakršno misel o maščevanju, zameri ali samopomilovanju. To sicer drži, a ne pomeni, da bo odpuščanje lahko takojšnje, saj je to vsakodneven proces.
  • Odpustiti pomeni drugemu želeti dobro. Ne drži. Ko nas nekdo prizadene, bi bilo hinavsko reči, da mu želimo dobro. Koristno je, če začnemo odpuščati, junaško pa je, če sčasoma z Božjo pomočjo dolžniku zaželimo vse dobro in ga blagoslovimo.
  • Pravico imam odločiti se, da ne bom odpustil. Takšno razmišljanje ni modro. Ali meniš, da si boljši od tistega, ki te je prizadel?

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.