Nekdaj je veljalo prepričanje, da je pavja koža neuničljiva in da se tudi po smrti ne razkroji. Sveti Avguštin je to teorijo preizkusil in presenečen je bil, kako dolgo se je obdržala; v svojem delu O Božjem mestu je zapisal, da je tudi “leto dni pozneje še vedno enaka, morda le malce bolj zgubana in izsušena”.
Preberite še:
Zakaj je Leonardo da Vinci stikal po mrtvašnici
Pav obljublja nebesa
Zaradi tega nenavadnega pojava so številne stare kulture pava predstavljale kot simbol nesmrtnosti, kristjanom pa je predstavljal obljubo nebes. Pavja peresa, ki se vsako leto obnavljajo, so še utrdila prepričanje o tej povezavi in so živali dodala duhovno simboliko vstajenja.
Vzorec v obliki očesa, ki krasi pavje perje, pa je kristjane spominjal na vsevidno Božje oko.
To so razlogi, zaradi katerih podobe pava pogosto najdemo v krščanskih katakombah in cerkvah, osrednje mesto pa običajno zavzemajo na krstah in grobnicah, saj so popoln simbol večnega življenja in nesmrtnosti duše.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Kako so gremlini prišli na srednjeveško cerkev v Franciji?
Preberite še:
Cerkve, ki podirajo rekorde
Preberite še:
Kako so zvonovi prišli v cerkvene zvonike
