Odnos med telesom in dušo je nekaj, kar vsi slutimo. O tem je pisal že Aristotel, ko je govoril o vplivu strasti na telo in o žalosti in utrujenosti, ki ju povzroča zlo.
Naše telo bi lahko primerjali s plažo. Na pesku ostajajo sledi vsega, kar se nam v duši dogaja: valovanja, plimovanja, korakov vsake osebe … Vse je zabeleženo.
Boris Cyrulnik, ugleden francoski nevrolog in psihiater judovskega porekla, je doživel nacistično preganjanje med 2. svetovno vojno in dobro pozna človeško trpljenje. Zapisal je: “Vsa naša čustva so zapisana tudi v našem telesu”.
Preberite še:
3 nauki o veselju ”najsrečnejše ženske vseh časov”
Na nekoliko bolj poljuden način to trdi tudi Preston Ni, profesor na Foothill College v Silicijevi dolini, ki že 25 let predava na temo komunikacije. V svoji knjigi How to Let Go of Negative Thoughts and Emotions (Kako se znebiti negativnih čustev) je objavil seznam negativnih misli, ki človeku preprečujejo biti srečen.
Zato je dobro, da smo na takšne negativne misli pozorni:
1. Avtodestruktivno govorjenje
“Ne morem”, “nisem vreden”, “ne bo mi uspelo” … so stavki, ki nas pogosto hromijo pred tem, kar smo v resnici sposobni doseči. Samim sebi postavljamo ovire. Raje recimo: “Zakaj pa ne?” in se lotimo. Bomo vsaj poskusili.
Predstavljajmo si, da iščemo delo. “Ne morem” nam bo že v začetku zožil nabor možnosti, še preden se sploh srečamo z delodajalcem. Ne dovolimo, da bi se to zgodilo. Dajmo si priložnost in oddajmo prošnjo.
Preberite še:
8 preprostih načinov, kako biti bolj optimističen
2.”Nikomur ne smeš zaupati“
Zdi se, da je to merilo vseh stvari. Če človek tako razmišlja, od sebe odvrne veliko oseb, ki bi nanj lahko pozitivno vplivale. Dovolimo, da sami ugotovimo, ali je bilo neko osebo vredno spoznati ali ne, ali je bilo dobro začeti določen projekt ali ne.
Predsodek, kako že vnaprej veš, da nekaj ne bo v redu, je popolnoma škodljiv in neustvarjalen. Čim prej stran z njim!
Preberite še:
Si obupan ali žalosten? Zmoli molitev patra Pija
3. Primerjanje z drugimi
Primerjanje je običajna skušnjava, ker smo osebe po naravi družabna bitja in je normalno, da druge na neki način merimo in presojamo glede na naše dosedanje poznavanje, kamor seveda najbolj sodimo mi sami.
Paziti moramo le, da je namen primerjanja samo ta, da nekoga bolje spoznamo. V življenju smo lahko samo veseli, če poznamo osebe, ki so boljše od nas, in to nas ne sme navdajati z zavistjo, ampak s hvaležnostjo, da takšne osebe lahko poznamo in se od njih učimo.
4. Oziranje v preteklost
Nostalgijo in melanholijo je treba pravilno dozirati.
Osredotočajmo se na zdaj in tukaj. Razmišljanje, da je bilo nekoč vse bolje, je prazno. Kdor se na ta način ozira v preteklost, samo išče pozornost in sočutje, sam pa ne bi ničesar storil, da bi kaj spremenil na bolje.
Goethe je o preteklosti lepo rekel: “Ne bom vztrajal v preteklosti. Danes se bom bolje odločil in šel naprej.”
Preberite še:
“Če bi delala od jutra do večera, bi bil to največji osebni neuspeh”
5. Druge krivimo za našo nesrečo
V nekem trenutku nas je nekdo prizadel: delodajalec je krivično odpustil delavca, kolega v službi je ogoljufal sodelavca, sodelavec se je zlagal, brat je izdal zaupanje družine, mož ali žena nas je prevaral/a …
Vendar nobena nesreča ne more popolnoma pogojevati našega življenja. Vedno je treba poiskati izhod, osmisliti življenje in iti naprej. Pri vsem je najpomembnejša naša naravnanost.
6. Samim sebi ne odpustimo napake
Čisto vsi se kdaj zmotimo. Če vemo, da je človek nepopolno bitje, zakaj bi od sebe zahtevali, da smo v tem smislu popolni kakor Bog?
Če sebi ne odpustimo, je to znamenje trme in napuha. Znati moramo analizirati napako, priznati, da smo nekoga prizadeli, jih prositi odpuščanja in predvsem odpustiti samim sebi.
7. Strah pred neuspehom
Strah nas lahko ohromi in tega ne smemo dovoliti. Gre za strah pred nečim, kar se še ni zgodilo, kar pomeni, da je ta strah neutemeljen.
Znati pretehtati težave je dobro, vendar nam mora to služiti samo, da bomo znali uporabljati prava sredstva, da težave premagamo, in ne zato, da ne bi ničesar naredili.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Tudi papeži se šalijo: Ste že slišali teh devet anekdot?
Preberite še:
“Glede na to, da sem vso noč dojila, sem prav fejst”
Preberite še:
“Si želite doživeti nekaj nadnaravnega? Odpustite nekomu”
