Ta podzemni hodnik, “poslednji papežev izhod”, je nekakšna prikazen s številnimi zgrešenimi podatki, ki še danes buri domišljijo mnogih pisateljev. Ameriški pisatelj Dan Brown, na primer, je med obiskom tega ozkega hodnika dobil idejo za svojo uspešnico Angeli in demoni, domišljijski roman, v katerem je Vatikan predstavljen kot prizorišče nenavadnih zarot.
Zakaj so ga zgradili?
Brown trdi, da je hodnik dolg približno 400 metrov in sega do papeževe zasebne knjižnice. V resnici je predor dolg 800 metrov in se konča v bližini papeške rezidence nad trenutnim sedežem vatikanske dostavne službe.
Ta predor je bil kot ena izmed redkih rimskih srednjeveških poti zgrajen iz nizkega zidu, ki so ga postavili italski kralji, ki so Rim zasedli leta 546. Ta zid je tedaj povezoval vznožje vatikanskega grička s Hadrijanovim mavzolejem, ki se je pozneje preimenoval v Angelski grad.
Preberite še:
Zakaj so vatikanski arhivi “tajni”?
Na temeljih italskega zidu je Leon IV. na začetku svojega pontifikata zgradil pravi zaščitni zid za staro vatikansko baziliko, ki so jo leta 846 opustošili Saraceni. Zid, ki so ga zgradili ujetniki Saracenov in korziški priseljenci, prečka grič in je usmerjen proti reki. V tistih dneh so močni tokovi ovirali prehod čolnov, kar je pripomoglo k zaščiti vatikanskega ozemlja.
Prvi prehod skozi zid je bil narejen po ukazu Nikolaja III., ki se je odločil, da bo vatikanska palača postala papeška rezidenca (pred tem so papeži bivali v lateranski palači), svojo družino pa je nastanil v Angelskem gradu. V 15. stoletju so obstoječo pot spremenili v dvojni predor: spodnji del, prekrit in zaščiten z obrambnimi napravami, je bil namenjen papežu, zgornji del pa papeški vojski.
Preberite še:
Ste vedeli, da vatikanske zidove belijo s kravjim mlekom?
Zasilni izhod
Čeprav mnogi menijo, da se v tem predoru “dogaja vse mogoče”, pa je to v resnici le zasilni izhod, ki se ga uporablja v resnično nujnih razmerah. Papež Aleksander VI., znameniti Borgijec, ga je uporabil leta 1494, da se je zatekel v Angelski grad, ko so francoske čete kralja Karla VIII. zasedle Rim.
6. maja 1527 so protestantske čete Karla V. oropale Rim: 147 švicarskih gardistov je izgubilo življenje, ko so poskušali zaščititi grob sv. Petra, drugih 42 pa je ščitilo papeža Klemena VII., ki se je po skrivnem hodniku zatekel v Angelski grad. Odtlej švicarska garda 6. maja vsako leto priseže zvestobo papežu in se pokloni spominu pogumnih predhodnikov.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Vatikan odobril ekstravagantno predstavo o Sikstinski kapeli
Preberite še:
V čem smo katoličani edinstveni na svetu?
