Aleteia

“Edini pregovor o vremenu, ki ima nek smisel, je tisti o ledenih možeh in uscani Zofki”

ANDREJ VELKAVRH
BARBARA OPRČKAL | ALETEIA
Deli

Meteorologija je veda tudi o tem, kako se zjutraj obleči

Ob mednarodnem dnevu meteorologije smo se obrnili na strokovnjaka, ki ga gotovo poznate tudi z malih zaslonov. Zanimalo nas je, ali bomo vremenu lahko kdaj ukazovali, kakšno poletje nas čaka in tudi koliko je resnice v ljudskih vremenskih pregovorih. Na vprašanja je odgovarjal meteorolog Andrej Velkavrh z agencije za okolje.

Veda o vremenu ali meteorologija je za laika predvsem veda o tem, kako se zjutraj obleči in ali vzeti s sabo dežnik ali ne. A je veliko več kot to. Kaj vse še je meteorologija?

Meteorologija je veda o tem, kaj se dogaja v ozračju. Ozračje pa je razmeroma zelo zapleten sistem.

Če hočemo karkoli delati na področju meteorologije, potem moramo veliko vedeti. Veliko pa lahko vemo samo, če veliko merimo. Dostopnost do podatkov pa se je povečevala z razvojem tehnologije. V zadnjih 50 letih je bil tako na tem področju res zelo hiter razvoj, pred tem pa je bilo tako merjenje, kot ga imamo zdaj, nemogoče. Merili so tudi v preteklosti, ampak so bile možnosti zelo omejene.

V osnovi gre pri meteorologiji torej za to, da skušamo razumeti, kako se vreme obnaša na Zemlji, kakšne so podnebne značilnosti na določenih območjih in podobno.

Drži pa tudi to, kar ste omenili. Vloga meteorologije je tudi, da ljudem olajšamo življenje, odločitve, delo, saj na podlagi napovedi lažje načrtujejo stvari. Vreme vpliva na veliko dejavnosti, od pridelovanja hrane do turizma pa tudi na to, kako se zjutraj obleči.

V zadnjih letih je zaradi različnih ekstremnih vremenskih pojavov veliko govora o podnebnih spremembah. Včasih se nam zdi, da so se letni časi zamenjali in da se je vremenu malce zmešalo. Kdo je po vašem kriv za to?
Večina meteorološke in tudi katere druge stroke meni, da smo v fazi določenih sprememb, ki jih do zdaj še ni bilo na Zemlji. Seveda to lahko govorimo na podlagi znanja, ki ga imamo, oz. vedenja, ki smo ga sposobni pridobiti iz preteklih obdobij. Določene stvari lahko s pomočjo meritev primerjamo in iz tega lahko marsikaj sklenemo.

Jasno pa je, da večina ocenjuje vremenske spremembe na podlagi našega zelo omejenega spomina. Včasih na primer na določenih območjih niso zidali, ker je bilo tam poplavno območje. Ko pa se je na to pozabilo in so ljudje na kritičnem območju zidali, je prišlo do poplave in ljudje so menili, da je to zdaj nekaj izrednega.

Trdimo lahko, da se v ozračju spreminja količina določenih vrst plinov, takšnih koncentracij še ni bilo, prav tako pa tudi nikoli (kolikor imamo podatkov za nazaj) ni bilo tako konstantnega trenda dviga.

 

ANDREJ VELKAVRH
BARBARA OPRČKAL | ALETEIA

Glede na to, kakšno moč ima vreme, menite, da ga bomo lahko kdaj nadzorovali? Je to po vašem mogoče?
Upam, da ne. Ker če se že zdaj ne moremo dogovoriti o stvareh, kaj bo pa potem? Kdo bo pa upravljal s tem?

Na primer: v ozračju je omejen vir vode in če nekdo vzame vodo iz enega ciklona, bo potem drugje zmanjkalo – poenostavljeno povedano.

Če nekje povzročimo rast oblakov in padavin, to potem gotovo vpliva na spremembe v zračnem tlaku, na veter in mogoče bi zaradi tega lahko nekje povzročili vihar, morda poplave ali pa sušo. Lahko bi tudi sebi v škodo kaj naredili s tem. Nikoli ne vemo.

Vreme je zelo priročna tema za kramljanje. Tudi vi izkoristite vreme, da zapolnite kakšen neprijeten trenutek tišine ali za to, da prebijete led?
Če sem doma, me vreme zanima samo takrat, ko me mora zanimati. Torej takrat, ko sem zunaj. Ne uporabljam pa tega kot mašilo, ker se o vremenu ne pogovarjam samo zato, da bi se s kom pogovarjal.

Če me kdo vpraša, potem že, ampak mu skušam povedati tisto, kar jaz vem, ker se mi zdi, da mu lahko kakšno stvar tudi razjasnim in tako pomagam. Sicer pa ne.

ANDREJ VELKAVRH
BARBARA OPRČKAL | ALETEIA

Kaj je vas konkretno pripeljalo v vode meteorologije?
Nekje v gimnaziji me je prešinilo, da bi bil meteorolog. Zazdelo se mi je, da bi bilo to zanimivo. Ampak bolj kot sem o tem razmišljal, bolj me je skrbelo, da je to zelo zapletena zadeva, saj nisem bil preveč matematičen tip. Potem mi je pa učiteljica rekla, da naj se ne bojim in da naj poizkusim, če le imam željo. Da se potem vse da.

Sicer so mi bili vreme in naravni pojavi vedno zanimivi. Vidim neko lepoto tako v vremenu kot v naravi. Naravo imam zelo rad in mi je škoda, da jo tako uničujemo. Zdi se mi, da bi morali pokazati veliko več empatije do drugih živih bitij.

Pogosto se vprašam, zakaj kristjani niso bolj občutljivi na tem področju, ker konec koncev jim je Bog dal Zemljo v varstvo. Torej bi morali biti po tej plati bolj občutljivi in dovzetni za to, da bi se bolj odgovorno obnašali.

Druga plat vašega dela pa je tudi napovedovanje vremena na televiziji, na radiu. Mediji vas kličejo na dnevni ravni. Kako se na to pripravljate?
Da ne boste mislili, da je to kar tako. Ko sem začel delati v prognozi, sem imel zelo velike težave s tem, kako napisati vremensko napoved. Vse sem nekako razumel o vremenu, ampak kako to napisati …

Pri vsakem ubesedenju, razlagi fenomena ali česarkoli zelo prav pride, da si v jeziku kolikor toliko doma. Jaz sem kot otrok veliko bral. Tudi jezik imam rad in se skušam po tej plati čim bolj pravilno in jasno izražati.

Za napovedovanje vremena na televiziji pa smo imeli tudi kar nekaj strokovne pomoči. Obstajajo namreč zakonitosti, sploh na televiziji, ki jih moraš spoštovati, na primer kako se obnašati pred kamero, katero izrazoslovje uporabljati. Tudi gibanje je pomembno. Nekatere stvari, ko se pogovarjamo takole v živo, niso moteče, če pa se dogajajo pred zaslonom oz. kamero, izpadeš čudno. In to so stvari, ki se jih moraš naučiti.

Kdo pa vam sestavi tiste vaše simpatične in tudi pregovorne “cvetke” ob koncu napovedi?
Sam. To je v meni, jaz sem tak. Rad se šalim in to je del moje osebnosti. Drži, da s skoncentrirano informacijo brez dodatne navlake morda bolj pripravimo ljudi do tega, da si stvari bolj zapomnijo, ampak po drugi strani je to suhoparno.

Rad imam takšne cvetke na koncu. Tudi ko berem knjige, mi je všeč, če jezik ni formalen, ampak je bogat.

Kako pa gledate na stare vraže in vreme? Na primer za dan mučencev, ki je 10. marca, velja, da se bo takšno vreme, kot je prav na ta dan, obdržalo še 40 dni. Verjamete v te vrste napovedi?
Te napovedi so nesmiselne, saj za njih ni nobene znanstvene osnove. Pred leti sem bil mentor dvema srednješolkama, ki sta delali seminarsko nalogo na temo ljudskih pregovorov o vremenu. Zbrali smo nekaj pregovorov, takšne, ki se jih je dalo na objektiven način preverjati. Postavili smo relativno ohlapne ovire. In na koncu se ni pokazalo nič. Še sam sem bil presenečen nad tem.

Edini pregovor, ki ima nek smisel, je tisti o ledenih možeh in uscani Zofki, saj dejansko pove neko podnebno značilnost. V prvi polovici maja so namreč še tisti zadnji prodori hladnega zraka, potem pa se vreme običajno umiri. In to je dejansko dokaj pogosto, ampak tudi tega ne morete uporabiti za vremensko napoved, ker se ne zgodi vsako leto.

Če že, so ti pregovori za splošen vtis o vremenu ali pa še to ne. Postavite se v vlogo človeka, ki je bil odvisen od svojega dela na kmetiji, pa ni vedel nič o vremenu. Danes si to težko predstavljamo. Kolikokrat jim je narava pobrala pridelek, od katerega so bili ljudje odvisni. Na nek način so si skušali s takšnimi pregovori tudi pomagati, na primer zvoniti pred točo. Bolje je bilo, da si pozvonil, pa če je potem bila toča ali ne. Menim, da je bil psihološki vidik velik dejavnik pri nastanku teh ljudskih pregovorov.

Tags:
vreme
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.