Če ste kristjani ali ne, skoraj vsakdo na nek način praznuje veliko noč. V številnih državah so v povezavi s tem največjim krščanskim praznikom prevzeli tudi različne tradicije in simbole.
V marsikateri družini je velika noč zgolj priložnost za t. i. sekanje pirhov, košare, polne sladkarij, in druženje z družino. A velika noč je veliko več kot to. Da bi jo bolj pristno doživeli, poglejmo pomen nekaterih velikonočnih simbolov.
Preberite še:
5 filmov za bolj doživeto veliko noč
Preberite še:
“Danes vse preveč ljudi umira samih po bolnišnicah in domovih za ostarele”
Pet večjih simbolov velike noči in njihova simbolika
1. Zmaga svetlobe nad temo
Veliko noč praznujemo na nedeljo, ki sledi prvi spomladanski polni luni. V tem obdobju se dan začne daljšati, zato je luč oziroma svetloba eden izmed najpomembnejših vidikov tega praznika. Pomembno vlogo luč igra tudi na velikonočno vigilijo.
2. Jagnje, simbol čistosti in dobrote
Gre za enega najstarejših simbolov velike noči in je hkrati tudi zelo razširjen v različnih verah, med drugim v islamu in judovstvu.
V krščanstvu jagnje simbolizira vrline nedolžnosti, prijaznosti in tudi poslušnosti, ki je povezana predvsem z Abrahamom, ki je poslušal Božjo voljo in bil pripravljen celo žrtvovati svojega edinega sina.
Preberite še:
5 navdihujočih navedkov o moči in lepoti Jezusovega trpljenja
Preberite še:
Kdaj in kje so najprej molili križev pot?
3. Zvonovi
Po slovenskih cerkvah se zvonovi v cerkvenih zvonikih oglasijo večkrat na dan, zagotovo pa zadonijo pred začetkom svete maše in tako kličejo vernike k obredu.
Na veliki četrtek pa zvonovi v cerkvah prenehajo zvoniti. Temu so včasih rekli, da gredo zvonovi v Rim, kjer jih blagoslovijo, na poti nazaj pa jih napolnijo z jajci, ki jih nato raztresejo po deželi in tako razveselijo otroke.
Zvonovi ne zvonijo do vstajenjske maše v znak spomina na Jezusovo trpljenje in smrt, nadomestijo pa jih lesene raglje.
Preberite še:
Kako so zvonovi prišli v cerkvene zvonike
4. Jajca
Že v preteklosti so bila jajca simbol življenja, plodnosti in vnovičnega rojstva.
V krščanstvu jajca kot pirhi (obarvani rdeče) simbolizirajo kaplje Kristusove krvi, so pa tudi simbol življenja in celo simbol praznega groba. Tradicija barvanja jajc se je sicer razvila nekje v 13. stoletju.
Preberite še:
Kaj pa če bi letos pirhe barvali in okrasili nekoliko drugače …
Čokoladna jajca nimajo tako dolge tradicije, a se je ta kljub temu že razvila v 18. stoletju, ko so čokolado vlivali v prazne jajčne lupine. V 19. stoletju so razvili železne kalupe, od tam pa je stvari v svoje roka vzela “sladkorna” industrija. Danes so čokoladni jajčki dostopni pravzaprav povsod po svetu.
5. Velikonočni zajec
Mnogi menijo, da je to zgolj marketinška poteza, a ni tako. Tudi velikonočni zajček ima svoj izvor, in sicer v germanskem svetu, ker so verjeli, da prav bel zajec prinaša jajca ob veliki noči. V teh državah je zato običaj, da otroci pripravijo gnezdo in upajo, da jih bo zajec napolnil z dobrotami.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Preprost recept za okusne velikonočne piškote
Preberite še:
Potica, kot jo speče sestra Nikolina
