Aleteia

Zakaj sploh žegen in kam z ostanki?

TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA
Deli

Marsikje se sprašujejo, ali lahko blagoslovljena živila jedo že v soboto

V časih naših starih staršev je bil velikonočni žegen prva res nasitna hrana po 40 dneh posta. In v časih naših staršev je bil nekaj, kar si skrivaj, v plastični vrečki, nesel v cerkev in upal, da te nihče ne bo prijavil oblastem. Danes nesti k žegnu načeloma ni ne finančni zalogaj niti politično tveganje, prej trend.

Vseeno je pomembno, da z jedmi, ki jih nesemo k žegnu, ravnamo spoštljivo in se zavedamo, da blagoslov nikoli ni le “lep običaj”, temveč pusti tudi svoj pečat.

Namen blagoslova jedi je, da se zavemo Božje dobrote

Viški župnik frančiškan p. Marjan Čuden pravi takole: “Ali ni za človeka, ki je presit, posvečena ali blagoslovljena hrana samo nekakšen duhovni piknik? Za praznike ljudje želijo nekaj več kot le rutino hitre prehrane, da vstopijo v slovesno občutje, čeprav so že pozabili, kaj pravzaprav praznujejo. Želijo, da je obrok nekaj posebnega, ker bi se posebne radi počutili tudi sami. Uživanje velikonočnih jedi kot obuditev lepih spominov s kančkom nostalgije ni povsem brez pomena. Je zrno, ki lahko vzkali.”

Vsaka gospodinja ve, da ni vseeno, kakšne jedi pripravimo za velikonočni žegen. Kosi mesa in potice morajo biti najboljši, pirhi najlepši, kruh bogat in iz dobre moke.

Pater Marjan še dodaja: “Zavedajmo se, da moč blagoslova ni v kretnjah, ki jih naredi tisti, ki blagoslavlja, niti v njegovih besedah. Bog je vir blagoslova. Namen blagoslova jedi je, da se zavemo Božje dobrote, darov, ki smo jih prejeli od Boga, in da začutimo Božjo bližino in navzočnost.”

PRIEST BLESSING EASTER FOOD
TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA

Uživanje in ostanki

Marsikje se pojavi vprašanje, ali blagoslovljena živila lahko jemo že v soboto, ko jih prinesemo od žegna, ali moramo počakati do nedelje. Navade so različne od družine do družine. In Jezus glede tega ni dal nobenih natančnih navodil – zato je prav, da si navade prilagodite drugim velikonočnim običajem, ki jih imate. Vsekakor je bolj kot to, kdaj žegen pojeste, pomembno, da ga jeste dobre volje, v lepem vzdušju, z ljudmi, ki jih imate radi.

“Za veliko noč naj bo pri vas doma tako kot v Martini in Marijini hiši, ki je gostila Jezusa: nekaj časa si dajte opraviti s postrežbo, večino časa pa preživite pri Gospodovih nogah – to pomeni: molite in obiskujte obrede. Tako boste nahranili dušo z njegovo bližino!” nam za praznike želi p. Marjan.

Ostanke velikonočnega žegna (jajčne lupine, odrezke od mesa, hrena, …) zažgemo, da se blagoslovljene jedi ne valjajo v smeteh. Ponekod mesne ostanke dajejo psu, da je tudi čuvaj hiše blagoslovljen, mačkam pa ne, saj so po verovanju povezane s čarovništvom, hudičem. Navada je tudi, da z blagoslovljenimi jajčnimi lupinami potresemo njivo, travnik, vrt, saj so poleg blagoslova še odlično zgodnjespomladansko gnojilo.

Najpomembneje je, da ne pozabimo, da je blagoslovljene jedi treba uživati s hvaležnostjo in da smo na to primerno duhovno pripravljeni.

Celoten prispevek je bil objavljen v reviji Paznična, št. 2, letnik 2014.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.