Aleteia

Kako otroke naučiti, da bo pospravljanje samoumevno

GIRL CLEANING
Shutterstock
Deli
Komentar

Če se navade privzgoji zgodaj, ostanejo za vse življenje

Ne, ne gre za optimistično iluzijo. Otroci lahko že zelo zgodaj usvojijo nekatere spretnosti, kot so pospravljanje čevljev, ko pridejo v hišo, in da obesijo plašč na obešalnik. To ni odvisno samo od njihove volje, temveč predvsem od tega, ali so jih starši podučili, kakšne “supermoči” pravzaprav imajo.

Naučiti otroke organiziranosti ne bo ublažilo prenatrpanega urnika le nam, ampak je to najboljša dediščina, ki jim jo lahko predamo. To jim bo namreč pomagalo, da bodo vedeli, kaj pomenita red in urejenost na vseh področjih v življenju, tako na zunaj kot navznoter.

Avtorici Silvia Llorens in Beth Comabella sta napisali knjigo z naslovom Končno boste uredili svojo hišo, v kateri sta zbrali kar nekaj nasvetov, kako lahko otroci usvojijo navado, da bodo vedno pospravili stvari na svoje mesto.

1. Pospravljanje sobe

Nekaj trikov, kako otroke motivirati, da bodo pospravljali in se hkrati zabavali:

  1. Ob pospravljanju naj poslušajo najljubšo glasbo.
  2. Med pospravljanjem jim pripovedujte zgodbe iz vašega življenja. Delite z njimi svoje spomine. Otroci obožujejo zabavne prigode in čas bo hitreje minil.
  3. Ko so otroci postavljeni pred večji “organizacijski projekt”, poskrbite za vmesne premore. Naj bo ta dan poseben, pridno delo pa nagradite na primer z dostavo pice na dom ali z nečim, kar bo otroke še posebej razveselilo.
  4. Tudi če gre za manjši “projekt”, poskrbite, da bodo po opravljenem delu otroci deležni nečesa posebnega, kakšne simbolične nagrade. Ne pretiravajte. Ravno toliko, da bodo vedeli, da je njihovo delo cenjeno.
Theloushe | Flickr CC

2. Podarijo naj igrače, ki jih ne uporabljajo

Otroci se sicer običajno zelo težko ločijo od svojih igrač. Zato jih lahko za začetek spodbudite tako, da jim naročite, da tiste igrače, ki jih redko ali nikoli ne uporabljajo, zložijo v posebno škatlo. Vi pa na to škatlo nalepite vprašaj.

Nato se dogovorite, da če bo po določenem času škatla ostala nedotaknjena, jo podarite tistim otrokom, ki bi igrače želeli, vendar si jih ne morejo privoščiti.

3. Dostopna shramba

Poskrbite, da bodo otroci lahko pospravljali svoje stvari. To v praksi pomeni, da njihove stvari oz. igrače ne zlagate na visoke police ali v predale, ki jih ne morejo doseči. Tudi z oblekami je tako.

4. Rutina

Rutina vzpostavlja zdrave navade, pravita avtorici knjige. Kakšne rutine so primerne za različno stare otroke? Nekaj praktičnih primerov v nadaljevanju.

  1. Dve in tri leta stari otroci lahko že sami pospravljajo igrače v zaboje. Na police lahko pospravijo tudi knjige.
  2. Ko so stari štiri in pet let, otroci že lahko postiljajo svojo posteljo.
  3. Pri starosti šest in sedem let si lahko sami pripravijo šolsko torbo in oblačila za prihodnji dan.
  4. Osem in devet let stari lahko pomagajo pri razvrščanju umazanega perila, pripravijo mizo za kosilo, poberejo z mize umazano posodo in tudi pomagajo v kuhinji.
  5. Ko so stari 10 in 11 let, jih že lahko naučimo čistiti po hiši, pri čemer lahko starejši pomagajo svojim mlajšim bratcem ali sestricam, odnašajo lahko smeti, brišejo po tleh, poberejo posodo iz pomivalnega stroja.
  6. Stari 12 in 13 let lahko že opravljajo delo varuške in skrbijo za svoje mlajše sorojence. Lahko tudi pomivajo okna, gredo v trgovino s seznamom stvari, ki jih je treba kupiti.

Kot dnevno rutino pa avtorici priporočata, da otroke naučimo, da vedno pospravijo stvari na svoje mesto.

  • Šolske torbe naj takoj po prihodu domov nesejo v sobo k pisalni mizi, plašč obesijo na obešalnik (višini primeren).
  • Ko se nehajo igrati, naj igrače pospravijo.
  • Preden gredo spat, naj si pripravijo vse potrebno za prihodnji dan (odvisno od starosti).
  • Preden gredo zjutraj od doma, naj bo postelja postlana.

Avtorici med drugim poudarjata pomen vztrajnosti in doslednosti. Morda se vam bo včasih zdelo, da je naučiti otroka organiziranosti misija nemogoče, a slej ko prej bo vaša vztrajnost obrodila sadove. Ne dvomite o tem.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.