Aleteia

4 pravljične ideje za izlet z otroki

SHUTTERSTOCK
Deli
Komentar

Slovenija skriva veliko lepega, kar želimo starši približati tudi otrokom

Najboljši način, kako nam to lahko uspe, je s pravljicami!

 

1.     V deželi Petra Klepca

Se spominjate ljudske pripovedke o Petru Klepcu?

Bil je slaboten fantič, zaradi tega so se vrstniki pogosto norčevali iz njega. Hudo mu je bilo, zato se je nekega dne, ko je pasel ovce, obrnil k Bogu in si zaželel, da bi mu dal moči. Njegova prošnja je bila uslišana. Ne samo da se prijatelji iz njega niso več norčevali, ko je odrasel, je celo obranil svoj narod pred Turki, da nikoli več niso upali stopiti na slovensko zemljo.

Mirtovški potok je pritok zgornje Kolpe, ki so jo domačini poimenovali kar dežela Petra Klepca. Slikovita soseska, ki jo ustvarja, predstavlja eno redkih ohranjenih območij naravne dediščine, ki jo otrokom lahko s kančkom domišljije predstavimo v luči ljudske pripovedke.

2.     Martin Krpan

V vasici Vrh pri Sveti Trojici je v starih časih živel Martin Krpan, ki je bil zelo močan človek in se je preživljal tako, da je tihotapil angleško sol. Nekega dne se je na cesti srečal s cesarjevo kočijo. Ker je bila pot preozka za kočijo in Martinovo kobilo, jo je ta prestavil kar skupaj s tovorom. Tako ga je cesar spoznal in prosil za pomoč, ko je na Dunaj prišel strašen velikan Brdavs.

Naredil si je sekiro mesarico in za kij posekal grajsko lipo. Brez težav je premagal Brdavsa. Cesar mu je za nagrado dal mošnjo cekinov in dovoljenje, da lahko tovori angleško sol, Martin pa je obljubil, da bo tudi v prihodnje rad branil cesarski dvor, če pride še kakšen strašen velikan.

Na izletu lahko združimo vzpon na Sveto Trojico in ogled Petelinjskega jezera, ki je eno izmed presihajočih jezer. Ob vsakem večjem deževju se jezerska kotanja napolni z vodo, da nastane kilometer dolgo jezero.

PETELINJSKO JEZERO
ANDREJ PRAZNIK | DRUŽINA
Petelinjsko jezero, pivška presihajoča jezera

3.     Zmaj v Postojnski jami

Pred davnimi časi naj bi v Postojnski jami živel strašen zmaj, ki so se ga vsi bali. Morali so mu nositi ovce, koze in teleta, da se je pošast nasitila, kmalu pa jim je hrane že začelo primanjkovati. Zato so na pomoč poklicali prebrisanega pastirja Jakoba, ki se je domislil, da mu prinesejo kožo teleta, v katero je natlačil živo apno, vse skupaj pa zašil.

Zmaj je vabo požrl in kmalu je bilo po njem, ljudje pa so bili rešeni nadloge. Pošast so izvlekli na dan in Jakobu iz zmajeve kože izdelali novo pastirsko torbo.

Zmaja v Postojnski jami najbrž ne bomo več videli, a bo otroke kljub temu navdušila skrivnostnost jamskega sistema. Najstarejši kapniki so stari več kot pol milijona let!

V spomin na zmaja pa je morda tam ostala človeška ribica, ki so jo nekoč imeli ljudje za zmajevega mladiča.

4.     Zlatorog

Jezerska dolina in skalna Komna sta bili nekoč planinski raj. Tam so bivale bele žene, ki so bile zelo dobra bitja. Na steni, ki pada strmo v Soško dolino, so se pasle njihove bele koze, ki jih je vodil Zlatorog – krasen kozel z zlatimi rogovi. Bil je neranljiv. Če ga je kakšen lovec zadel, je iz kapljice njegove krvi, ki je padla na zemljo, zrasla čudežna rastlina – triglavska roža. Ko jo je pojedel, je v hipu ozdravel. Njegovi rogovi so bili ključ do zlata v gori Bogatin.

Nekega dne se je neki trentski lovec namenil, da najde zaklad. Skupaj z Zelenim lovcem sta šla isti dan zalezovat Zlatoroga in ga zadela. Ta pa je pravočasno pojedel rože, ki so mu dale moč, se skokoma približal trentskemu lovcu, takrat pa so v soncu njegovi rogovi tako zasijali, da se je lovcu zvrtelo in je padel v prepad.

Naslednje poletje so pastirji v Jezerski dolini namesto raja našli skale. Bele žene so skupaj z belimi kozami odšle, Zlatorog pa je v svoji jezi popolnoma porušil livade in še danes lahko vidimo v skalovju sledi njegovih rogov.

V spomin na rajske vrtove si skupaj z otroki lahko ogledamo botanični vrt Juliana, ki leži nad trentarskim zaselkom Pri cerkvi na pobočjih Kukle. Tam lahko poiščemo tudi nekaj zdravilnih rož, ki naj bi jih v naših gorah bilo obilo.

Za več idej o družinskih potepanjih: Irena Cerar, Pravljične poti Slovenije

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.