Aleteia

Boter mora biti molitveni “odvetnik” varovanca, “tudi če je ta na najhujših drogah”

JANEZ TURINEK
OSEBNI ARHIV JANEZA TURINKA
Deli
Komentar

Janez Turinek in Gregor Čušin, ki sta skupaj botra kar 17-krat, o pomenu te vloge v sodobnosti

Izročilo veleva, da naj bi boter, bodisi krstni bodisi birmanski, med veliko nočjo in belo nedeljo obiskal svojega varovanca. Župnik na Senovem Janez Turinek je kar desetkratni boter, zato mu te dni opravkov ne manjka. Tudi sam pa je v mladosti nestrpno pričakoval botrov obisk.

“Boter je bil najbolj pričakovana figura mojega otroštva. Na botra smo otroci tako težko čakali, da smo na makadamsko cesto, ki vodi do hiše, risali črte. Zato, da bi vedeli, če bi boter prišel, ko smo bili v šoli,” se spominja Janez.

Darila, ki jih je tako mrzlično čakal, so bila mešanica sladkarij in otrokom prilagojene duhovne literature: “Dobil sem vse svetopisemske stripe. To je bil moj verouk.”

JANEZ TURINEK
OSEBNI ARHIV JANEZA TURINKA

Od rolerjev do odpiranja oken v svet

Senovski župnik pri darilih svojim birmancem daje “manjši paket za telo, več za duha”. Rahlo drugače, kot vidi svojo vlogo krstnega botra: “Krstni boter naj skrbi tudi za telo. Svojim sem na primer kupil rolerje, da se bodo gibali, da jih bo to pognalo ven. Nikakor pa jim ne bi kupil nečesa, kar je povezano z računalnikom. Ko bodo odrasli, jih bom vozil okrog, jim bom odpiral okna v svet. Z birmanci pa to že počnem.”

Življenje ni idealno, ampak realno. Zato se velikokrat zgodi, da krščenec ali birmanec v več smislih ne ostane na pravi poti. Tedaj botrovo pomoč pravzaprav še bolj potrebuje.

“Kot birmanski boter postaneš ‘odvetnik’ svojega varovanca. Tudi če je na najhujših drogah, tudi če je najhujši tat, moraš moliti zanj. Četudi vsi drugi odpovedo, ti ne smeš. To je poslanstvo birmanskega botra,” na trdnem stališču stoji Turinek.

Angelo Giampiccolo | Shutterstock

Razrahljane ali pretrgane vezi

Razočaran ugotavlja, da so se vezi med botri in njihovimi varovanci v sodobnem času razrahljale ali celo pretrgale. Vzrok so med drugim ločitve ali končana družinska prijateljstva. Poizvedovanje med veroučenci je razkrilo, da nekateri svojih botrov celo ne poznajo. Dejstvo je, da dobrega botra velikokrat ni lahko najti.

Turinek, ki svojega dobrotnika tudi pri 40. letih še vedno ne kliče z osebnim imenom, ampak boter, pa včasih pod nos dobi tudi kak očitek v smislu, zakaj je kot duhovnik “dovolil” tega in tega za vlogo botra. Vendar, kot pravi, to ni njegov problem: “Halo?! Ne vem, kaj ljudje razmišljajo, ko izbirajo botre. Jaz nisem policist, da bi preverjal, koga starši izberejo za botra.”

“Ne nadomestni oče, ampak angel varuh”

Igralec Gregor Čušin je štirikrat birmanski in trikrat krstni boter. “Imaš nekaj otrok v življenju, ki jim postaneš ne nadomestni oče, ampak spremljevalec, angel varuh,” o botrstvu pravi Čušin.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.