Evangeliji Marijo Magdaleno predstavljajo kot Jezusovo učenko, pričo Njegove smrti na križu in prvo pričo Njegovega vstajenja. V štirih evangelijih je omenjena dvanajstkrat, od tega je enajst omemb neposredno povezanih z Jezusovim trpljenjem in vstajenjem.
Le evangelist Luka (8,2-3) omenja podrobnost, da je bila “Marija, imenovana Magdalena”, žena, iz katere je odšlo sedem demonov. Več o njej ne vemo – ne moremo pa reči, da je bila prostitutka, kot zanjo na splošno velja. Ker je imela prednost, da je prva lahko premišljevala o vstalem Gospodu, jo je sam Jezus poslal, naj to dobro novico oznani apostolom.
Ker apostol pomeni odposlanec, je razumljivo, da so jo cerkveni očetje, pa tudi Janez Pavel II., zato imenovali apostol apostolov. Naklonjenost Mariji Magdaleni, tako v zgodnjem krščanstvu kot tudi v vsej zgodovini Cerkve, se kaže v velikem številu njej posvečenih cerkva.
Preberite še:
Zakaj je Jezus v grobu zložil prtič, ki mu je prekrival obraz?
Med zgodovino in legendo
Splošna predstavitev Marije Magdalene kot prostitutke in spokorjene grešnice ni bila načrt apostolov, ki bi ji želeli odvzeti verodostojnost, kot nam sporočajo nekateri ezoterični in psevdozgodovinski romani; za potrditev teh domnev ni pisnih dokazov. Napaka, da jo enačimo s spokorjeno grešnico, pravzaprav niti ni tako stara, saj izvira iz srednjega veka.
Začela se je z velikonočnim nagovorom papeža Gregorja Velikega leta 591, v katerem je spokorjeno grešnico iz evangelija po Luku (7,37) postavil ob bok Mariji iz Betanije (Lk 10,38-42) in Mariji Magdaleni, ki jo je Jezus ozdravil sedmih hudih duhov (Lk 8,1), kot da bi šlo za eno in isto žensko.
Preberite še:
Prostitutke duhovniku: “Ali vaš Bog sploh obstaja?”
Mnogi ljudje Marijo Magdaleno še vedno enačijo s spokorjeno grešnico, ki se pojavi v sedmem poglavju evangelija po Luku. Včasih jo enačijo tudi s prešuštnico, ki se pojavi v evangeliju po Janezu (osmo poglavje), čeprav imena te ženske sploh ne poznamo.
Od tistega trenutka dalje se je splošna zmota, da je bila Marija Magdalena prostitutka, ki jo enačijo tudi s spokorjeno grešnico iz evangelija po Luku, začela pojavljati v umetnosti, pridiganju in bogoslužju.
Temu prepričanju pa so pred desetletji začeli nasprotovati katoliški teologi in nekaj zadnjih papežev. Na god Marije Magdalene, 22. julija, se pri bogoslužju bere odlomek iz evangelija, v katerem Marija Magdalena stoji pred Jezusovim grobom, ne pa tisti, ki jo opisuje kot spokorjeno grešnico. S tem je priznan njen pomen Jezusove učenke, ki je bila poslana, da pričuje svojo vero v vstalega Kristusa.
Gnostične in novodobne različice
Zahvaljujoč številnim psevdozgodovinskim in gnostičnim besedilom ljudje znova sprejemajo različico evangelija, po katerem naj bi imel Jezus z Marijo Magdaleno “poseben odnos”, kot bi bila njegova žena ali ljubimka. Toda celo gnostični evangeliji, ki v krščanstvu itak nimajo zgodovinske vrednosti in so bili napisani dosti pozneje kot kanonični evangeliji, ne govorijo o tem posebnem odnosu, razen v simboličnem in mističnem smislu.
Preberite še:
Kakšno vlogo ima Marija v Koranu?
Marija Magdalena na jugu Francije?
Res je, da se je v srednjem veku v Franciji razvila globoka pobožnost v zvezi z Marijo Magdaleno in o njej so se pojavile številne legende. Njej v čast je bilo zgrajenih veliko cerkva in v 13. stoletju so se celo pojavile govorice, da so v Provansi našli njen grob. Dejstvo je, da v Franciji niso našli sledi o Mariji Magdaleni pred 9. stoletjem in zdi se, da vse legende niso nič drugega kot sad človeške domišljije.
V srednjem veku se je pojavila legenda, ki je opisovala prihod Lazarja in njegovih sester Marte in Marije v Francijo; toda Marija ni Magdalena, ampak Marija iz Betanije.
Marija Magdalena in Cerkev
Tudi če Katoliška cerkev Marije Magdalene ne prikazuje kot spokorjene prostitutke, je iz splošne predstave ljudi to srednjeveško prepričanje precej težko odpraviti. Še vedno jo na ta način prikazujejo v krščanskih filmih in katehetskih publikacijah.
Leta 1969 je papež Pavel VI. iz bogoslužnega koledarja umaknil izraz “spokorjena”, ki so ga tradicionalno povezovali z Marijo Magdaleno, in odtlej so na njen god svetopisemske odlomke o spokorjeni grešnici zamenjali evangeljski odlomki, ki jo prikazujejo v pravi luči.
Janez Pavel II. v apostolskem pismu o dostojanstvu žene, Mulieris Dignitatem, Marijo Magdaleno omenja kot apostola apostolov, torej z izrazom, ki so ga že v prvih stoletjih uporabljali cerkveni očetje, in jo opisuje kot eno izmed tistih žena, ki so se v trenutku križanja izkazale kot močnejše od apostolov in so Jezusu stale ob strani.
10. junija 2016 je Sveti sedež izdal odlok, s katerim je praznik Marije Magdalene uvrstil v splošni rimski koledar.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Kako to, da je imel Jezus toliko ženske družbe?
Preberite še:
Ali bi lahko kdo ukradel Jezusovo telo?
Preberite še:
Novinar, ki je želel dokazati, da je Kristusovo vstajenje laž
