Baragovo semenišče oziroma Akademski kolegij je zgradba za Bežigradom v Ljubljani, ki ima izjemno zanimivo preteklostKot že namiguje ime Baragovo semenišče, je povezana z našim najbolj znanim misijonarjem Friderikom Irenejem Barago. Leta 1929 so ameriški Slovenci v michiganski škofiji Marquette ustanovili Društvo škofa Barage, da bi pomagali pri postopku kanonizacije slovenskega misijonarja.
Ameriški Slovenci zbrali denar
Med svojimi rojaki onkraj velike luže je društvo v tridesetih letih prejšnjega stoletja zbralo več kot pet tisoč ameriških dolarjev (okoli 90 tisoč dolarjev v letu 2018), ki so jih podarili ljubljanski škofiji za gradnjo semenišča, poimenovanega po Baragi.
Poleg ameriških Slovencev so denar za gradnjo prispevale tudi župnije in celo papež Pij XI. Gradnja stavbe, za katero je načrte izdelal najbolj znani slovenski arhitekt Jože Plečnik, se je začela leta 1936.
Cerkev na Gospodarskem razstavišču
Nedaleč stran od semenišča, na prostoru, kjer je danes Gospodarsko razstavišče je bila nekaj stoletij stara cerkev sv. Krištofa. Tej cerkvi so v letih 1933-1934 prizidali cerkev sv. Cirila in Metoda, in sicer po Plečnikovih načrtih.
Semenišče postalo dom pregnanih Slovencev
Po predvidevanjih bi se bogoslovci v Baragovo semenišče vselili v začetku študijskega leta 1941/42. A načrte sta prekrižala druga svetovna vojna in Hitlerjev napad na Jugoslavijo. Slovensko ozemlje je bilo razkosano in nemški okupator je s svojega okupacijskega območja izganjal narodno zavedne Slovence.
Begunci in pregnanci so se množično zatekali tudi v italijansko okupacijsko območje – v tako imenovano Ljubljansko pokrajino. V stavbo Baragovega semenišča je tako ljubljanski škof Gregorij Rožman naselil slovenske družine, ki so ostale brez doma, ter profesorje in dijake Zavoda sv. Stanislava, ki so jih Nemci pregnali iz Šentvida pri Ljubljani.
Komunistična oblast je stavbo podržavila
Po drugi svetovni vojni je bil takratni generalni vikar ljubljanske škofije Anton Vovk oktobra 1945 prisiljen podpisati pogodbo, s katero je škofija nedograjeno semenišče izročila ministrstvu za socialno politiko. Leta 1952 je bilo semenišče tudi formalno podržavljeno.
Leta 1958, ko je bil v Ljubljani kongres Zveze komunistov Jugoslavije, so v stavbi semenišča, in sicer v kapeli, organizirali eno od razprav. Omenjeni kongres je bil tudi usoden za zgoraj omenjeni cerkvi sv. Krištofa in sv. Cirila in Metoda, saj so ju porušili za gradnjo stavbe Gospodarskega razstavišča, glavno prizorišče kongresa.
Študentske sobe
V stavbo semenišča se je nato preselilo leta 1955 ustanovljeno Slovensko mladinsko gledališče (SMG), v južnem delu semenišča pa so leta 1968 uredili študentske sobe. Ta študentski dom še vedno deluje. Leta 1956 je bila v osrednjem prostoru stavbe po načrtih arhitekta Antona Bitenca zasnovana Festivalna dvorana, ki jo zdaj upravlja Pionirski dom.
Po sprejetju Zakona o denacionalizaciji je Ljubljanska nadškofija leta 1992 vložila zahtevek za vrnitev stavbe Baragovega semenišča. A Mestna občina Ljubljana (MOL) je vrnitvi nasprotovala, kljub temu da je upravni odbor Društva škofa Barage pozval MOL, naj vrne stavbo v naravi ali izplača odškodnino.
Dolgoletno pravdanje
Leta 2016 – po 24 letih pravdanja – je ministrstvo za kulturo zavrnilo zahtevo nadškofije, češ, da je bil lastnik Baragovega semenišča Škofijsko duhovno semenišče v Ljubljani (zdaj Bogoslovno semenišče v Ljubljani), ne tedanji Škofijski ordinariat v Ljubljani, katerega pravna naslednica je nadškofija.
Nadškofija se je na odločitev ministrstva pritožila oziroma sprožila upravni spor, a je upravno sodišče denacionalizacijski zahtevek lani zavrnilo.
Viri: Rojaki iz ZDA za vrnitev Baragovega semenišča, spletna stran Radia Ognjišče; Cerkev sv. Krištofa za Bežigradom, spletna stran ZRC SAZU
