Aleteia

Kaj imajo skupnega Bog, žena in denar?

MONEY
ALETEIA
Deli

"Ne obstaja tako velika vsota denarja, da je ne bi mogel zapraviti, in tako nizka, da je ne bi mogel prihraniti," razmišlja Aleš Čerin

Četudi še tako želimo bežati od reka, da je denar sveta vladar, se razmišljanja vedno znova sklenejo pri njegovi pomembnosti. Dejstvo je, da je določena količina finančnih sredstev nujna za preživetje. Pomembnost ravnanja z denarjem pa to miselnost v družini še pomnoži. O njej smo se pogovarjali z Alešem Čerinom, ki na to temo pripravlja tudi predavanja.

“Denar je sredstvo za lažjo izmenjavo dobrin. V denar smo vložili veliko stvari, ki jih prvotno ta ne predstavlja. Denar je moč, vpliv, zlo, hudič. Vse to je do neke mere res. Varnost dajeta na primer odnos z Bogom in odnos z ženo, a tudi kupček denarja. Zato, da s tabo v službi ne manipulirajo. Vodilni v službah vedo, koliko si odvisen od denarja, in znajo pritisniti na to tipko,” pravi predavatelj gibanja Družina in Življenje.

WEB 3 ALES CERIN
LOJZE GRČMAN
Aleš Čerin tudi pri finančnih zadevah poudarja vlogo in odgovornost moških.

Moški in zlata rezerva

Prepričan je, da bi moral imeti moški ‒ o njihovi vlogi je obširno spregovoril v intervjuju za aleteia.si ‒ vselej pripravljen nek rezervni fond denarja za nujne potrebe družine ne glede na prilive in odlive: “Ne obstaja tako velika vsota denarja, da je ne bi mogel zapraviti, in tako nizka, da je ne bi mogel prihraniti.”

Po njegovih izkušnjah z najrazličnejšimi sloji slovenskega ljudstva je veliko revščine tudi zaradi pomanjkanja discipline. “Tega nas ni nihče učil. Vedeti je treba: toliko imam, v okviru tega bom živel, ob tem da bom dal prvih 10 % za Boga oziroma neko karitativno dejavnost. Mi smo oskrbniki, ne lastniki denarja, telesa, vsega. Vse smo dobili,” razmišlja Čerin.

Prepričan je, da “ljudje ne potrebujemo toliko, kot mislimo, da potrebujemo, kaj šele če odstranimo tisto, kar nam vsili marketing.”

ALES CERIN
OSEBNI ARHIV

Manj potreb, več časa za …

Za nakupe bi se torej morali odločati z več trezne presoje: “Dokler imaš v žepu evro, se moraš vselej vprašati, ali kupuješ to, kar potrebuješ, ali tisto, kar ti je bilo vsiljeno. Ko začneš to spravljati v prakso, vidiš, da ne potrebuješ toliko. In vidiš, da ni treba toliko časa in energije vlagati v svojo poslovno kariero.” To pa seveda pomeni več možnosti za posvečanje drugim stvarem.”

“Poznam zakonca, ki imata štiri hiše. A ko kuhata kosilo, vstaneta ob petih zjutraj, da uporabita poceni električno energijo. Jesta pa ob enih. Zakaj že? Ob tem da imovine nimata komu predati …”

Osredotočanje na bistveno

Seveda je pri vsaki družini in posamezniku položaj lahko vsaj za odtenek drugačen. Zapleteno ali včasih skoraj nemogoče je o rezervnem fondu govoriti pri osebah ali skupnostih, ki komaj povezujejo konec meseca z začetkom prihodnjega.

A ideje o osredotočanju na bistveno, preprosto, tudi po finančni plati, so vredne najmanj dobrega premisleka. Predvsem pa moramo imeti v mislih tudi perspektivo onkraj zemeljskega sveta.

“Podaljšanje perspektive”

“Veliko ljudi gleda le na en mesec, drugi do pokojnine, tretji do smrti. Perspektivo moramo podaljšati do večnosti. Kako se ukvarjamo s temi 70, 80 leti, kolikor smo na Zemlji. S premico, ki gre v neskončnost, v večnost, pa se malo ukvarjamo. Prestopiti moramo iz lastništva v oskrbništvo,” je prepričan Aleš Čerin.

KORUPCJA, ŁAPÓWKA
Shutterstock

Tveganje svoje družine v korist 40 drugih

Včasih se zdi, da se poslovno delovanje in krščanska etika izključujeta. Vsaj praksa velikokrat kaže tako. A naš sogovornik se s tem ne strinja popolnoma. Priznava, da je malo direktorjev in lastnikov podjetij, ki niso “morski psi”. Malo pa ne pomeni nič.

“Pogovarjala sva se z direktorjem uspešnega podjetja s približno 40 zaposlenimi, ki poskuša delovati skladno s to etiko, a se sprašuje, ali naj tudi on odide. On je ‘pregoren’. Ve, da zaradi posla tvega svojo družino. A za dobro družin 40 zaposlenih in za implementacijo krščanskih vrednot v posel. Sprašuje se, ali naj odide in ta posel prepusti ‘morskim psom’,” svojo izkušnjo deli Aleš, ki bi bil vesel,  da bi se tovrstno tematiko v slovenskih medijih pogosteje obravnavalo.

Za konec pa poudarja: “Dolgoročen uspeh ni v podkupovanjih. Hitro zaslužen denar hitro odide.”

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.