Aleteia

Ali bo otrok z downovim sindromom motil delo v skupini v vrtcu?

ZESPÓŁ DOWNA
Shutterstock
Deli

Vprašanje bralke

V vrtčevsko skupino, ki jo obiskuje moja hčerka, je pred kratkim prišla tudi deklica z downovim sindromom. O njej ne vem veliko, a opazila sem, da potrebuje več pozornosti vzgojiteljic in da v razvoju nekoliko zaostaja. Skrbi me, da bo hči zaradi navzočnost te deklice v skupini napredovala manj, kot bi lahko.

Mija

Odgovorja Ančka Čeligoj, Zavod Živim

Svojo hčerko imate zelo radi in skrb za njen optimalen razvoj je za vas zelo pomembna. Razumem vašo zaskrbljenost zaradi spremembe v njeni vrtčevski skupini. Mogoče bi vam bilo nekoliko laže, če bi se najprej o tem, kako situacijo doživlja hči, pogovorili z njo. Večina predšolskih otrok vrstnike z downovim sindromom (in tudi druge otroke s posebnimi potrebami) sprejema neobremenjeno, odprto in zelo iskreno. Otroci z downovim sindromom so namreč na videz res drugačni, večina tudi odstopa v razvoju, a v temeljnih potrebah in hrepenenjih se od drugih ne razlikujejo. Prav tako imajo radi skupno igro, prijatelje, pesmi in ples.

Strah vas je, da bo navzočnost deklice z downovim sindromom v skupini negativno vplivala na optimalen razvoj vaše hčerke. Skrbi vas, da bodo vzgojiteljice preobremenjene. Mogoče vas lahko vsaj malo pomiri dejstvo, da otroku z downovim sindromom v vrtcu pripada dodatna strokovna pomoč specialnega pedagoga in/ali drugih primernih strokovnjakov glede na otrokove specifične potrebe, ki svetujejo in tudi na druge načine pri delu v skupini pomagajo vzgojiteljem.

Strokovni delavki imata torej na voljo pomoč in podporo in nikakor nista prepuščeni sami sebi. Dejstvo je tudi, da sodelovanje različnih strokovnjakov prinese marsikaj dobrega za vse otroke in ne le za otroke s posebnimi potrebami. Raziskave potrjujejo, da so strategije, ki se uporabljajo pri delu z otroki s posebnimi potrebami, zelo uspešne tudi pri večinski populaciji.

Še pomembneje kot to, da ste natančno seznanjeni s podrobnostmi načina dela z otroki s posebnimi potrebami v vrtcu, pa se mi zdi, da je dobro, da se vprašate, kaj si zares želite za hčerko. Kdo je in kdo bi radi, da postane? Predvidevam, da si želite, da bi v polnosti razvila svoje potenciale na različnih področjih, tudi dobro in realno samopodobo ter veščine življenja v skupnosti. Znati sprejeti pomanjkljivosti in prednosti bližnjih je zelo pomembno.

Na to, da ima vaša hči možnost skoraj vsakodnevnega druženja s sovrstnico z downovim sindromom, lahko gledate tudi kot na priložnost za učenje realnosti življenja v skupnosti. Vaša hčerka in tudi drugi otroci v skupini imajo možnost, da se učijo, da smo si med seboj različni.

Vedno znova izkušajo, da je normalno, da kdo kdaj potrebuje pomoč na področju, kjer je (skoraj) nihče drug ne. Učijo se, kako dajati podporo in jo sprejeti. Vedno znova doživljajo, da je nekdo na določenih področjih šibkejši, na drugih močnejši. Izkušajo, da si lahko srečen tudi, če nečesa ne zmoreš. Vsrkavajo pomembno spoznanje, da se ne smemo preveč ustavljati le pri lastnih omejitvah. Učijo se, da so v svojem bistvu veliko več od tistega, kar jim manjka, oziroma od tistega, kar niso, pa bi drugi želeli, da so. Seveda vsega tega predšolski otroci še ne zmorejo ubesediti, se pa vsa ta doživetja vpišejo v njihov spomin in so zares dragocena izkušnja.

Vaš odnos do hčerkine sovrstnice je model za hčerkin odnos do nje. Kolikor je mogoče, skušajte biti čim bolj odprti in z zaupanjem gledati na nove okoliščine v vrtcu.

 

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina. Letnik 67, št. 16.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.