Nogometaša o svojem pogledu na tragično nesrečo
Preživela je le peščica igralcev, med njimi Jackson Follmann in Alan Ruschel. Vratarju Follmannu so takoj po nesreči amputirali desno nogo. S pomočjo proteze je spet začel hoditi in je srečen kot otrok, ko novinarjem kaže svoje korake. Znova je našel veselje v majhnih dejanjih, ki jih prinaša življenje in jih je zanemaril, preden je prejel neizmerno velik dar: “Vem, da se mi je zgodil čudež, Bog je objel mene, Neta in Ruschela in nam dal drugo priložnost. Sedaj imam pred seboj cilj. Želim si nastopiti na paraolimpijskih igrah kot plavalec.”
Tako se je Follmann lani vrnil na trening:
Zato je začel intenzivno trenirati. O prihodnosti pravi: “Res je, pred le nekaj meseci so mi amputirali nogo, a ne morem se sprijazniti z mislijo, da bi bil le nekdanji športnik. Nisem izgubil veselja do življenja, nisem pozabil, kako se človek počuti, ko se smeji. Samo nečesa nočem nikoli pozabiti: svojih prijateljev, ki so nas zapustili v nesreči. Oni so pravi heroji.”
Tudi Follmannov soigralec Ruschel, ki je manj kot leto po nesreči že zabil gol, je prepričan, da se mora v življenju še naprej truditi: “Ko te življenje sooči z vprašanji, na katera je težko odgovoriti, ni res, da odgovora ni. Morda je samo vprašanje napačno. V trenutku, ko je letalo začelo padati, me je Bog vzel v svoje roke in mi namenil poslanstvo na tem svetu. Zdaj razumem, zakaj ni hotel, da umrem.”
Soigralci so enotnega mnenja, da jim je huda izkušnja pokazala, da življenje po smrti obstaja. Vse, kar bodo sedaj v življenju počeli, ima zanje smisel.
Članek je bil objavljen v tedniku Družina, št. 16.
