Paraplezalec Gregor Selak o plezanju in svoji bolezni
Nasmejan osemindvajsetletni športni plezalec Gregor Selak, večkratni državni prvak v mlajših selekcijah in nekdanji član mladinske reprezentance, je pri 25 letih zbolel za multiplo sklerozo. Po dobrem letu se je Paravitez z vertikale, kot ga kličejo, vrnil v njemu tako ljub svet plezanja in na predlanskem svetovnem prvenstvu v Parizu osvojil bronasto medaljo.
Kdaj ste prvič plezali?
Športno plezanje se je pojavilo v mojem svetu, ko sem bil star osem let. Navdušil sem se sam, ko sem v domačem plezališču za Kamnitnikom v Škofji Loki videl ljudi, kako premagujejo vertikalo.
Ko sem videl plezalce, kako plezajo po skalah, sem takoj vedel, da si to želim početi tudi jaz. Prepričala me je narava, saj pri večini športov ni te svobode. Plezaš lahko po različnih plezališčih po vsem svetu, odkrivaš izjemne kotičke narave.

Preberite še:
Sara Ahlin Doljak: Zaradi bolezni ne more govoriti, a je še vedno uspešna odvetnica
Kakšni so bili začetki?
V začetku so mi najbolj ob strani stali starši in trener Roman Krajnik, ki me je treniral približno deset let in je najbolj zaslužen, da mi je plezanje zlezlo pod kožo. Danes si ne predstavljam življenja brez plezanja.
Vsak športnik se sooča z vzponi, padci in napori, kaj je vam v največji izziv?
Zelo dobro se spomnim svojih prvih tekmovanj, ko sem prvo leto vedno končal pri koncu razpredelnice. Vendar sem bil vztrajen in sem zaupal vase, da lahko tudi jaz zmagam. Naslednje leto sem se že uvrščal od 4. do 6. mesta. Videl sem, da se vloženo delo obrestuje. Tako je začelo veselje do plezanja rasti iz tekme v tekmo.

Preberite še:
Čemu hvaležnost za bolezen in trpljenje?

Tretje leto sem prvič postal državni prvak. To pa me je pripeljalo do točke, da sem postal član slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju. Velik izziv je bilo zame to, da sem imel možnost dokazovati svoje plezalne vrline širom Evrope ter spoznavati soplezalce iz različnih držav in navezovati stike z njimi.

Preberite še:
Bila je ujetnica časa, rak pa jo je naučil, kako reči ne
Vam kakšno tekmovanje še posebej ostaja v spominu?
Od vseh tekmovanj mi je najbolj v spominu ostala zmaga leta 2003 na tekmi za evropski mladinski pokal v Kranju. Po letu 2007 sem imel dovolj tekmovanj, tako da sem se posvetil plezanju v naravi.

Preberite še:
ABC-metoda za ugotavljanje, ali je znamenje rakavo