Katedrala je del armenske in svetovne zapuščine. Ustanovil jo je sv. Gregor Razsvetljevalec leta 301Stara ečmiadzinska katedrala se nahaja v mestu Vagharšapat (blizu meje s Turčijo) in je glavna cerkev Armenske apostolske cerkve. Po mnenju zgodovinarjev in arheologov gre za najstarejšo katedralo na svetu. Postavljajo jo ob bok starodavnim cerkvam v Solunu in Siriji ter znameniti lateranski baziliki v Rimu.
Začetki gradnje segajo na začetek 4. stoletja, ko je armensko kraljestvo pod Tiridatom III. sprejelo krščanstvo. Kralja je krstil sv. Gregor Razsvetljevalec in dal nato v znamenju spreobrnitve celotnega kraljestva zgraditi cerkev. Postavljena je bila na ostankih nekdanjega poganskega templja.
Preberite še:
Ali bi se poročili v cerkvi iz dreves?
Konglomerat različnih slogov armenske arhitekture
Temelji sedanje katedrale so bili sicer položeni na koncu 5. stoletja, saj je bila prvotna zgradba po vpadu Perzijcev močno poškodovana. Za gradnjo je bil zadolžen plemič Vahan Mamikonian, ki je leta 485 postal guverner Perzijske Armenije.
V 1500 letih je bila katedrala večkrat izropana in znova obnovljena. Stala ni le v času armenskega genocida, ki ga je vršilo otomansko cesarstvo, ampak tudi med Stalinovimi čistkami. Tako ečmiadzinska katedrala predstavlja konglomerat različnih slogov armenske arhitekture in je uvrščena na Unescov seznam kulturne dediščine. Izvirnost in dovršeno oblikovani okraski na pročelju ob napisih v grščini (pred iznajdbo armenske pisave) upravičujejo častno mesto, ki ga katedrala zaseda v srcih armenskih vernikov in v zgodovini krščanstva.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Jure Plut.
Preberite še:
Kako so zvonovi prišli v cerkvene zvonike
Preberite še:
Neverjetno potovanje do cerkve, ki je vklesana v gorovje
Preberite še:
Cerkve, ki podirajo rekorde
