Poklic, ki je bil dolgo v domeni ženskega spola
Babiški tek je dogodek, ki vsako leto ob začetku meseca maja poveže babice, ki skrbijo za nosečnice, porodnice in otročnice.
Ali lahko tudi moški opravljajo to delo? Izpeljanke, kako poimenovati moškega, ki opravlja poklic babice, so lahko zelo zabavne: dedek, babnik, tudi babulja. So pa predlogi lahko še bolj nenavadni.
Na naših tleh je bil poklic babice že od same ustanovitve babiške šole leta 1753 ter vse do njene ukinitve leta 1981 v domeni žensk. Moški se do tedaj niso odločali za poklic babičarja, vse dokler ni visoka šola za zdravstvo v Ljubljani leta 1996 vendarle ustanovila oddelek za babištvo. S tem pa so se možnosti in pravice do izobraževanja in pozneje dela odprle tudi pripadnikom moškega spola.
Ali moški zmore?
Ob tem se marsikdo vpraša: kako lahko moški opravlja poklic, ki je bil od nekdaj v domeni žensk? Ali more razumeti, kaj doživlja ženska med nosečnostjo ali med porodom in po njem? Je sposoben ponuditi dovolj podpore ter spoštljivo ravnati z žensko, ki potrebuje njegovo pomoč? Ali je nekdo, ki ni nikoli na lastni koži doživel poroda, sposoben razumeti in se vživeti v občutke, ki jih v sebi nosi porodnica?
Preberite še:
Sedem ur po porodu Kate že zapustila porodnišnico. Zakaj?
Sprva so mnogi laiki izražali nestrinjanje s pravico, ki je vpis na študij babištva dovolila tudi moškim, z različnimi neutemeljenimi predsodki, zaradi česar je bilo prvim diplomantom po koncu študija verjetno težko začeti delo v kliničnem okolju. Morali so se boriti ter dokazovati, da imajo ustrezno znanje, veščine in empatijo za opravljanje svojega poklica. Skozi leta pa se je izkazalo, da so izjemno predani svojemu delu. Odlikujejo jih lastnosti, kot so: spoštljiv odnos, strokovnost, čut do sočloveka, razumevanje, potrpežljivost in predanost poklicu. In ravno to so stvari, ki jih potrebuje porodnica.
Srčna predanost in spoštovanje
Ženska med popadki namreč ne hrepeni po kopici strokovnih izrazov, obremenjevanju z nepotrebnimi informacijami, temveč želi zasebnost in varnost, ustrezno spodbudo, toplino, upoštevanje njenih potreb ter odnos, ki temelji na zaupanju in vzajemnem sodelovanju.
Nedavno je ena izmed naših novinarskih hiš pripravila prispevek, v katerem je v nekajminutnem posnetku eden izmed slovenskih babičarjev predstavil svoj pogled na delo, ki ga opravlja. Iz njegove pripovedi je bilo mogoče razbrati izjemno srčnost, predanost in spoštovanje do poklica, ki ga opravlja, na družbenih omrežjih pa so se po objavi oglasile zadovoljne matere, ki jih je vodil skozi porod. In podobnih pozitivnih izkušenj z drugimi babičarji v Sloveniji ni malo.
Moške, ki v sebi čutijo “klic” po babiškem poklicu, je zato potrebno opogumiti, da se bodo brez strahu odločili za poslanstvo, ki jim je namenjeno.
Preberite še:
Šest Slovenk, ki živijo v različnih državah Evrope, in njihov porodniški dopust
Preberite še:
Ko očetje pri porodu prevzemajo naloge babic
Preberite še:
Veste, zakaj pravimo, da nekdo “bije plat zvona”?
Preberite še:
Martin Golob – v traktorje zaljubljeni župnik, ki igra playstation, ministranti pa ga obožujejo
