Aleteia

Slovenske volitve: od napadov na uršulinke do dirk z enim konjem

TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA
Deli

Te dni mineva 170 let od prvih pravih volitev na Slovenskem

Slovenski volivci bomo 3. junija letos izvolili nov slovenski parlament. Letos pa je tudi 170. obletnica volitev v frankfurtski parlament in dunajski parlament ter začasne deželne zbore na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem ter v tržaški mestni svet.

Kranjski Slovenci prvič volili aprila 1848

Na Kranjskem, osrednji slovenski deželi v habsburški monarhiji, so bile volitve volilnih mož 26. aprila 1848, izbrani volilni možje pa so poslance za frankfurtski parlament izbirali 5. maja.

Volilno pravico je imelo takrat le okoli 12 odstotkov celotnega prebivalstva oziroma okoli polovica polnoletnih moških. Glasovanje ni bilo tajno, ampak javno. Volivec je ustno povedal, za koga bo glasoval. Glede ženske volilne pravice: na Kranjskem ženske niso smele glasovati, so pa menda lahko glasovale koroške Slovenke (lastnice kmetij in obrtnice) v velikovškem volilnem okraju.

Volilna pravica in davki

Po zlomu revolucije je sledilo obdobje absolutizma. Volilna pravica se je tako v slovenske dežele vrnila šele leta 1861. Volilna pravica je bila povezana z davčnim cenzusom (koliko neposrednih davkov je državljan plačal v občini, kjer je imel volilno pravico) in izobrazbo (volili so lahko tudi duhovniki, učitelji, profesorji, uradniki …, četudi niso plačevali zadosti davkov), ni bila pa povezana s starostjo in spolom.

Ta volilna ureditev, ki je poudarjala pomen osebnega premoženja, je bila pisana na kožo liberalcem.

Volilna reforma iz leta 1873 je odpravila žensko volilno pravico za volitve v državni zbor, ostala je le veleposestniškemu razredu – veleposestnice so lahko še volile. Volilno pravico so ženskam omejevali tudi na deželni ravni. Davkoplačevalke tako bolj ali manj ohranijo volilno pravico le na občinskih volitvah.

Splošna in enaka volilna pravica za moške

V avstrijskem delu habsburške monarhije, v katerega so razen Prekmurja spadale vse slovenske dežele, je bila splošna moška volilna pravica uzakonjena leta 1896, enaka volilna pravica pa leta 1907.

Kaj je splošna volilna pravica?

Splošna volilna pravica pomeni, da lahko volijo vsi polnoletni državljani, enaka volilna pravica pa pomeni, da ima vsak oddani glas enako vrednost.

Od te volilne reforme je imela največ koristi Slovenska ljudska stranka (SLS), ki je leta 1908 premagala liberalce in dosegla trdno prevlado na Kranjskem.

Ženske lahko osebno volijo

SLS je z volilno reformo leta 1910 na Kranjskem žensko občinsko volilno pravico poleg davkoplačevalkam in posestnicam izrecno priznala tudi učiteljicam in upokojenim učiteljicam. Ženske so dobile tudi pravico osebnega glasovanja – prej so glasovale s pomočjo moških pooblaščencev.

Ta volilni red je šel v nos liberalcem, ki so na občinskih volitvah v Ljubljani 23. aprila 1911 organizirali demonstracije pred ženskim voliščem (to je bilo v poslopju dekliškega liceja), piskali, pljuvali na uršulinke (te so kot učiteljice imele volilno pravico), kričali nanje, tako da je morala posredovati policija in zapreti Bleiweisovo ulico.

CHURCH IN SLOVENIA
TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA
Uršulinska cerkev v Ljubljani.

Splošna volilna pravica za ženske

Še dlje je šla SLS po prvi svetovni vojni, ko je 15. maja 1920 v Sloveniji uvedla splošno volilno pravico na občinskih volitvah za moške in ženske, ki so bili starejši od 21 let. S tem je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica. A je to reformo kmalu odpravila beograjska vlada, tako da na volitvah ni bila dejansko uresničena.

Po prvi svetovni vojni je v delu današnje Slovenije, ki je spadala pod Kraljevino SHS oziroma Jugoslavijo, najmočnejša stranka ostala SLS. Leta 1920 je na volitvah v ustavodajno skupščino sicer dobila le relativno največ glasov, na poznejših volitvah pa je znova dobila več kot polovico glasov.

Konec demokratičnih volitev

Toda januarja 1929 je jugoslovanski kralj Aleksander Karadjordjević uvedel diktaturo in razpustil vse stranke. Leta 1931 je bil uveden navidezen parlamentarizem. Volitve v beograjski parlament niso bile demokratične in svobodne, saj je volivec moral volilni komisiji javno povedati, za katero stranko glasuje.

Poleg tega tudi niso bile več dovoljene nacionalne stranke, ampak samo še vsejugoslovanske. Slovenske stranke so morale tako postati del vsejugoslovanskih strank.

Dirke z enim konjem

Po letu 1945 je v Jugoslaviji in s tem Sloveniji zavladala komunistična partija. S tem je bilo dejansko konec večstrankarskega sistema. Ženske so dobile splošno volilno pravico, ampak tako kot moški so lahko v okviru enostrankarskega sistema glasovale samo za kandidate ene stranke ‒ komunistične. Med letoma 1945 in 1990 so bile torej tako imenovane dirke s samo enim konjem.

Vrnitev demokratičnih volitev

Aprila 1990 so bile v Sloveniji znova demokratične volitve. To so bile prve demokratične volitve po volitvah leta 1928 in prve večstrankarske volitve po letu 1938. Na teh volitvah je zmagala koalicija Demos. Leta 1991 se je Slovenija osamosvojila in od takrat smo imeli v naši državi sedem parlamentarnih volitev.  Letošnje volitve bodo torej že osme po osamosvojitvi.

Viri: Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem 1861–1918; Ernesta Mlakar, Volilni sistemi na Slovenskem, diplomsko delo; Josip Mal, Ljubljana in volitve za frankfurtski državni zbor

 

Tags:
volitve
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.