Aleteia

Tretja fatimska skrivnost

OUR LADY OF FATIMA,VATICAN
Giulio Napolitano | AFP
Deli

Fatima je kraj Marijinih prikazovanj. Je tudi kraj, kjer je Mati Božja izrekla nekaj prerokb o usodi sveta. Bolj kot prikazovanja so pravzaprav dale Fatimi posebno znamenitost te prerokbe

Bile so tri. Prva je na primer napovedovala, da bo vloga Rusije v svetu negativna, a da se bo ta dežela pozneje spreobrnila. (Otroci so mislili, kakor je povedala Lucija, da je Rusija neka gospa in da se bo ta spreobrnila.) Druga prerokba je napovedovala novo svetovno vojno, če se ljudje ne bodo spreobrnili. Vemo, v kakšni strašni meri se je ta prerokba uresničila, ni pa povsem jasno, ali je Marija z omembo Rusije mislila bolj na politični sistem kot na duhovno prenovo. Sistema je bilo namreč konec z neko čudežno naglico, ni pa jasno, koliko se je tam obnovilo krščanstvo.

Za prvo in drugo prerokbo se je razvedelo po nekaj letih. Tretjo preroško skrivnost pa je kongregacija za vero skrivala celih osemdeset let, vse do leta 2000, ko jo je v dvorani, natrpani časnikarjev, prebral kardinal Sodano.

Šlo je za videnje fatimskih otrok. Videli so škofa v belem, v katerem so čutili papeža, kako se je ves onemogel vzpenjal na neki hrib, s križem na vrhu, za njim pa škofje, duhovniki, sestre in tudi navadni verniki. Na vrhu je čakala četa vojakov, ki jih je po vrsti pobijala, začela je s škofom v belem.

Po atentatih na Trgu sv. Petra je Janez Pavel II. videl v tistem belem človeku sebe. Tako tudi ljudje okrog njega in večina ljudi: prerokbo so videli izpolnjeno v atentatih. Janez Pavel II. je v zahvalo Mariji, da ga je rešila krogle, ki bi naj zadela njegove življenjske organe, dal vkovati kroglo v diadem za njen kip v Fatimi.

Vendar je ostala nejasnost: papež je ostal živ in prav tako preostali ljudje ob njem. Prerokba je bila torej izpolnjena samo delno in tako je vrsta ljudi začela študirati primer in prišla do domneve, da se napol izpolnjena prerokba utegne uresničiti v prihodnosti.

Nekdo je celo izrazil domnevo, da celotno prerokbo utegne uresničiti Antikrist v svojem najbolj krvavem nastopu proti Cerkvi. Če bi bilo tako, bi to dokazovalo, da Božji načrti niso nekaj nespremenljivega, ampak je njihova uresničitev odvisna tudi od vloge, ki jo ima človek (pokora, molitev), saj je rešitev Janeza Pavla II. bila sad molitve njegove Cerkve.

Danes, ob splošnem sprejemanju vsaj navideznega demokratičnega sistema in po propadu toliko osebnih diktatur, si je težko zamisliti, da bi kdorkoli zmogel takšno antikristovsko vlogo. Ta hipoteza nam je skrivaj nepredstavljiva. Tako moramo prepustiti zgodovini, da pred poslednjim dnem dokaže, ali se je prerokba o uboju belega človeka, kakor so to videli fatimski pastirčki, v celoti ali samo delno izpolnila.

 

Prispevek je bil najprej objavljen v rubriki Credo v tedniku Družina, letnik 66, št. 42.

Tags:
Marija
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.