Aleteia

Znamenita ljubljanska cerkev, ki jo je zgradil mogočni viteški red

KRIZEVNISKA CERKEV
LJUBA BRANK | CC BY-SA 3.0
Deli

Cerkev Marije Pomočnice, ki je bolj znana kot Križevniška cerkev, je del zgodovine nemškega viteškega reda na Slovenskem

V času križarskih vojn v 12. in 13. stoletju so nastali trije mogočni viteški redovi – templjarji, ivanovci (malteški viteški red) in nemški viteški red.

Nemški vitezi na Štajerskem

V slovenski zgodovini je pomemben zlasti zadnji. Tako so pripadniki nemškega viteškega reda po legendi leta 1199 sodelovali pri zmagi Friderika Ptujskega nad Madžari v bitki pri Veliki Nedelji.

Po tej zmagi se je ozemlje dežele Štajerske razširilo tudi na ozemlje današnje vzhodne Prlekije v trikotnik med Ormožem, Ljutomerom in Središčem ob Dravi, ki je prej spadalo pod Ogrsko.

Prihod križnikov v Ljubljano

Na Kranjsko so pripadniki vitezi nemškega reda oziroma križniki prišli že pred letom 1228, in sicer na povabilo vojvode Bernarda Spanheimskega. Ta je križnikom dodelil prostor zunaj mestnega obzidja ne levem bregu Ljubljanice. Po podatkih so bili na tem kraju prej pripadniki drugega velikega viteškega reda – templjarji.

Križniki so v Ljubljani prevzeli tudi templjarsko cerkev. Okoli leta 1277 so sezidali svoje cerkev. O njej pričajo v lapidariju ob križevniški cerkvi ohranjeni kamnoseški členi in znameniti relief, t. i. Krakovska Madona, ki je krasila portal redovne cerkve in je danes v Narodni galeriji.

Gradnja baročne cerkve Marije Pomočnice

Današnja baročna cerkev Marije Pomočnice je bila zgrajena v letih 1714 in 1715. Sezidati jo je dal deželni komtur oziroma deželni predstojnik viteškega reda Gvido von Starmberg. Načrte zanjo je naredil beneški arhitekt Domenico Rossi. Gradnjo cerkve je izpeljal gradbeni mojster Gregor Maček st., oltar pa je naredil dunajski dvorni kipar Marco Prodi.

KRIZEVNISKA CERKEV
IVO ŽAJDELA | DRUŽINA

Slike v cerkvi

Podobo Marije Pomočnice na velikem oltarju je po naročilu avstrijske cesarice Eleonore naslikal Johann Michael Rottmayr. Ko je slika zgorela, jo je leta 1859 nadomestila druga, delo dunajskega slikarja Hansa Canona. Na stranskih oltarjih sta podobi redovnih zavetnikov, sv. Jurija, ki ga je naslikal Martino Altomonte, in sv. Elizabete, ki jo je upodobil flamski slikar Anton Schoonjans.

Križanke v Ljubljani so bile srce križniških bratov na Slovenskem. Tu je bil od leta 1917 tudi sedež samostojne in neodvisne slovenske križniške redovne province.

Težave v prvi Jugoslaviji …

Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske je nemškemu viteškemu redu v Kraljevini SHS grozila celo ukinitev in zaplemba premoženja.

… podržavljanje v socialistični Jugoslaviji

Če so križniki preživeli prvo Jugoslavijo, pa so bolj hude udarce doživeli v času druge, socialistične Jugoslavije. 31. decembra 1949 je oblast podržavila celoten kompleks Križank, med drugim tudi cerkev Marije Pomočnice.

Od leta 1955 je bil kompleks Križank po Plečnikovi predelavi namenjen izvajanju predvsem kulturne in šolske dejavnosti.

Denacionalizacijska jara kača

Leta 1992 je križniški red vložil zahtevek za vrnitev Križank v naravi. Ministrstvo za kulturo je leta 1995 določilo, da se cerkev Marije Pomočnice vrne v naravi, zavrnilo pa vrnitev v naravi preostalega kompleksa Križank.

Leta 1998 je vrhovno sodišče v upravnem sporu razveljavilo vrnitev cerkve v naravi, za preostali kompleks pa križnikom prisodilo odškodnino.

Leta 2014 je ministrstvo križniškemu redu za cerkev določilo odškodnino v obliko obveznic, zavrnilo pa zahtevo za njeno vračilo v naravi. Križniki so nato sprožili upravni spor. Bili so uspešni, saj jim je upravno sodišče ugodilo in zadevo vrnilo ministrstvu v vnovično odločanje.

Leta 2017 je ministrstvo cerkev znova vrnilo v last in posest križnikom. Mestna občina Ljubljana in Festival Ljubljana sta se pritožila na upravno sodišče, a je to aprila letos pritožbo zavrnilo.

 

Glavna vira: spletna stran križniškega reda in Bogomir Štefanič, “Cerkve so primarno namenjene svetim mašam”

Tags:
Marija
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.