Pri evangelijih je pomembno, da nam posredujejo pridiganje apostolov in da so bili evangelisti apostoli ali apostolski možje. S tem v celoti priznamo to, kar smo prejeli z izročilom: avtorji evangelijev so Matej, Janez, Luka in Marko. Izmed njih se Matej in Janez uvrščata med dvanajst apostolov, Luka in Marko pa med učence sv. Pavla in sv. Petra.
Apostolsko izročilo
Sodobna raziskava po kritični presoji tega izročila ne zazna večjih neustreznosti pri dodeljevanju evangelijev Marku in Luki, medtem ko avtorstvo Mateja in Janeza presoja z bolj kritičnim očesom. Zelo pogosto poudarja, da to pripisovanje izraža bolj apostolsko izročilo, iz katerega izvirajo zapisi, kot pa njihovo lastno avtorstvo besedil.
Torej ni pomembna dejanska oseba, ki naj bi napisala evangelij, temveč apostolski ugled, ki je podpiral vsakega izmed njih. Približno na polovici 2. stoletja sv. Justin govori o “spominih apostolov ali evangelijih” (Apologija, 1,66, 3), ki so jih brali pri bogoslužnem obhajanju. Iz tega je mogoče razumeti dve stvari: da so ti zapisi apostolskega izvora in da so jih zbirali zato, da bi jih javno brali.
Preberite še:
Kaj so kanonični in apokrifni evangeliji? Kateri so in koliko jih je?
Malo pozneje, v istem stoletju, nam drugi pisatelji povedo, da so bili apostolski evangeliji štirje in samo štirje. Origen tako pravi: “Cerkev ima štiri evangelije, mnogo krivoverskih, med njimi je eden napisan po Egipčanih in eden po dvanajstih apostolih. Bazilij si je upal napisati evangelij in ga objaviti s svojim imenom (…). Poznam evangelij, ki se imenuje po Tomažu in po Matiji; in beremo še mnoge druge” (Hom. I in Luc., PG 13,1802).
Preberite še:
Kaj ob evangelistih počnejo krilate zverine?
En evangelij v štirih različicah
Podobno izražanje najdemo pri sv. Ireneju, ki poleg tega doda še: “Beseda Stvarnik vesolja, ki sedi nad kerubini in vzdržuje vse, nam je, ko je bila odkrita ljudem, dala štirioblični evangelij, evangelij, ki ga kljub temu ohranja en sam Duh” (Zoper krivoverstva, 3,2,8−9). S tem izrazom – štirioblični evangelij – izpostavi nekaj zelo pomembnega: evangelij je eden, vendar je po obliki štirikraten.
Isto idejo izražajo naslovi evangelijev: njihovi avtorji niso navedeni tako kot drugi pisatelji tiste dobe, in sicer z rodilnikom izvora (“evangelij od …”), temveč z izrazom kata (“evangelij po …”). Na ta način se poudari, da je evangelij en sam: evangelij o Jezusu Kristusu, vendar so ga apostoli in njihovi učenci izpričali na štiri načine. Tako je izražena tudi raznovrstnost v enotnosti.
Prispevek je iz knjige Juana Chapa 50 vprašanj o Jezusu.
Preberite še:
Kako so bili napisani evangeliji?
Preberite še:
20 “skrivnosti” Sikstinske kapele
Preberite še:
Tretja fatimska skrivnost
