Leta 2014 je španska manekenka in igralka Olalla Oliveros osupnila modni svet, ko je opustila uspešno poklicno pot in se predala življenju v veri – postala je redovnica.
Oliverosova se je za redovništvo sicer odločila že štiri leta pred tem, vendar je počakala, ker je želela o svoji odločitvi javno razpravljati. Klicu v redovno življenje se je odzvala po obisku Marijinega svetišča v portugalski Fatimi.
V pogovoru za časnik El Diario de Carlos Paz je manekenka pojasnila, da je bila vedno bolj nezadovoljna s svojim življenjem, v Fatimi pa je doživela pravi “notranji potres”. “Bog mi je namenil vlogo in me izbral in nisem Ga mogla zavrniti,” je dejala.
Ženske danes dosti redkeje vstopajo v redovno skupnost kot pred desetletji. Katoliška mreža Catholic World News je leta 2013 poročala, da po svetu redovno življenje vsako leto zapusti več kot 3.000 žensk. Vendarle pa se pojavljajo znamenja, da se smernice obračajo, posebej v nekaterih predelih sveta, in nekateri redovi doživljajo precejšen porast poklicev.
Mlade ženske še naprej izkušajo klic v redovno življenje, toda zaradi česa mlada sodobna ženska zapusti prijatelje, fanta in obetavno kariero ter vstopi v samostan? Kako sploh pride do tega?
Preberite še:
“Redovnica ali televizijska voditeljica. Sem ista oseba. Sem Romana”
Preberite še:
Poglejte športne podvige slovenskih redovnic
Štirje koraki
Leta 2012 je podiplomska študentka in raziskovalka J. E. Sigler v TED-govoru z naslovom Zakaj redovnice ne doživljajo krize srednjih let razmišljala o ključnih dejavnikih v razločevanju poklicanosti. Siglerjeva se je pogovarjala z velikim številom redovnic, da bi razumela njihovo poklicno pot. Njene raziskave so pokazale, da obstajajo štirje ključni dejavniki ali koraki, ki so skupni redovnim poklicem: tišina (ki ji sledi strah), preganjanje, skok ter nazadnje radost in mir.
Siglerjeva trdi, da prvi korak – tišina – pomeni poseben izziv v našem glasnem, motečem in z mediji prežetem svetu, vendar je nujna, če želimo prisluhniti lastnemu srcu in ga razumeti. Prvi korak vključuje tudi strah, ki se pri človeku neizogibno pojavi, ko začuti klic v redovno življenje, čeprav ni najpomembnejša značilnost tega koraka.
Preganjanje se nanaša na izkušnjo, ko se posameznik, ko je bilo seme enkrat zasejano, ne more znebiti misli na poklic, skok pa je potreben, vendar tvegan korak sledenja klicu. Radost in mir sta pojava, ki ju je Siglerjeva vedno znova zaznala v pogovorih z redovnicami – izkušnja, ki jo mnoge živo opisujejo in se zdi, da je neizogibna posledica življenja v tesni zaupnosti z Bogom.
Preberite še:
Kakšna je razlika med redovnikom, menihom in duhovnikom?
Podobno, kot če hčerka očetu pove, da se bo poročila
Luigi Tanzi, oče petih otrok, se spominja dne, ko je k njemu stopila hči s presenetljivo novico. Chiara, njegova prvorojenka, je imela 22 let, ko mu je sporočila svojo odločitev, da bo vstopila v samostan misijonark sv. Karla Boromejskega v Rimu, v misijonski red. “Podobno je, kot če ti hčerka pove, da se bo poročila,” se spominja Luigi že po naravi stvari težkega trenutka za vsakega očeta. “Toda če se želi poročiti z Jezusom, kako bi lahko kakorkoli nasprotoval njenemu ženinu?”
Medtem ko mnogi nepoznavalci menijo, kako naporne, celo neznosne žrtve so potrebne v redovnem poklicu, je resnica v očeh teh žensk precej drugačna … O svojem poklicu govorijo kot o radosti in daru, ne pa bremenu. Seveda pridejo tudi obdobja preizkušenj in težav, toda k njihovim zaobljubam jih veže globoka in vdana ljubezen.
Preberite še:
Kar dva pojoča duhovnika in redovnica, ki je zmagala v italijanskem šovu
Prisluhnila srcu
38-letna s. Ann Kateri je članica skupnosti sester frančiškank prenoviteljic. Zrasla je v veliki in srečni družini v ameriški prestolnici Washington in po diplomi na harvardski univerzi je v okviru Katoliške cerkve začela delati z ubogimi. Od enajstega leta starosti jo je tovrstno delo neizmerno privlačilo, zelo pa si je želela tudi zakonskega življenja.
Ko jo je fant – čudovit katoličan – prosil za roko, je privolila, nato pa jo je obšla velika žalost. Njen odziv jo je zelo presenetil, zato je začela iskati vzroke za svojo žalost in ugotovila, da je poklicana v drugačno življenje, v drugačno “zakonsko razmerje”, takšno, ki ji je – kljub začetnemu oklevanju – prineslo neizmerno radost.
Ko je prisluhnila svojemu srcu, je bil klic v redovno življenje nenadoma povsem jasen. Dan, ko je izrekla večne zaobljube, je bil “daleč najsrečnejši dan v mojem življenju”, je povedala.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Redovnice z boksarskimi rokavicami
Preberite še:
Redovnice, kot jih še ne poznate, in druge naj zgodbe
Preberite še:
Krava bolje razloži katoliške redove kot večina učbenikov
