Vasica Loppiano, ki leži v toskanskem gričevju južno od Firenc, bi bila lahko enaka kateremukoli italijanskemu mestu, znanem po vinu in dobri hrani. Namesto tega pa slovi po tesnem sodelovanju med svojimi prebivalci, čemur ustanovitelji pravijo vzajemna ljubezen.
Kako se je rodil Loppiano?
Loppiano je leta 1964 ustanovila Chiara Lubich in njeno Gibanje fokolarov. Vasica poudarja ključna načela načina življenja, kakršnega spodbujajo v gibanju. Lubicheva je s svojimi prijatelji leta 1949 za počitek in sprostitev začela zahajati v hribe okoli rodnega Trenta. Ti hribovski umiki pa so se nazadnje izkazali za odločilne trenutke v zgodovini Gibanja fokolarov.
Preberite še:
Neverjetno potovanje do cerkve, ki je vklesana v gorovje
Sčasoma se je Lubichevi in njenim prijateljem v hribih pridruževalo vedno več ljudi in umiki so postali bolj uradni. Kmalu so jih začeli prirejati med poletnimi počitnicami, ko Italija za mesec dni dobesedno zaspi. Lubicheva in udeleženci srečanj so te umike poimenovali “mesta”, ker se jih je udeleževalo toliko različnih ljudi, zanje pa je bila potrebna skrbna organizacija.
Leta 1962 se je Lubicheva nekega dne znašla v benediktinski opatiji Einsiedeln v Švici. Med zidovi opatije so menihi svobodno živeli v polni zvestobi evangeliju. Lubicheva se je vprašala, kako bi bilo, če bi živeli v sodobnem mestu s šolami, podjetji, nogometnimi igrišči in kmetijami, kjer bi ljudje lahko ravnali enako in medtem živeli svoje običajno življenje.
Tako se je rodil Loppiano.
Preberite še:
Veste, kje se nahaja najstarejša katedrala na svetu?
Vasica, ki ima okoli 900 prebivalcev
Prva peščica ljudi, ki se je pridružila Lubichevi, je najprej obnovila stare hiše na tem območju. Naučili so se gojiti oljke in trto, s čimer so se lahko samostojno preživljali. Njihov način življenja je temeljil na ključnih načelih evangelijev, mestno življenje pa je poudarjalo skupnost in sodelovanje.
Danes v Loppianu živi okoli 900 ljudi iz 70 držav. Več kot polovica je stalnih prebivalcev. Vsi drugi tam živijo od šest do osemnajst mesecev, medtem ko študirajo na različnih inštitutih s sedežem v Loppianu. Eden izmed vzvodov, ki ljudi pripelje v Loppiano, je univerzitetni inštitut Sophia, kjer so leta 2008 začeli ponujati diplomske programe. Študentje lahko pridobijo diplomo iz ekonomije in političnih znanosti, kulture edinosti in trinitarnih ved. V Loppianu so tudi inštituti, ki nudijo študijske smeri za duhovnike, redovnike in redovnice ter družine.
Preberite še:
Kdo so bili evangelisti?
Od umetnosti …
Toda Loppiano je dosti več kot le univerzitetno središče. Sanje Lubicheve so navsezadnje bile, da bi ustanovila mesto kot vsako drugo sodobno naselje. V Loppianu domuje tudi živahno umetniško središče, vključno s Centrom Ave, kjer slikarji, kiparji in arhitekti ustvarjajo različna dela za kapele in cerkve po vsem svetu, izdelujejo pa tudi majhne keramične spominke.
Poleg Centra Ave sta v Loppianu nastanjena dva profesionalna umetnika, ki ustvarjata v svojem studiu. V mestu so odprli podjetje z imenom Fantasy, kjer mednarodni izbor zaposlenih izdeluje otroško pohištvo in posteljnino, ki sta na prodaj po vsej Italiji.
… do kmetijstva
Kmetijstvo je pomemben del Loppiana vse od njegove ustanovitve. Prvi prebivalci so se učili, kako gospodariti z zemljo, da so lahko poskrbeli zase in svoje bližnje. Danes je Cooperativa Loppiano kmetijska zadruga z več kot 4.000 člani, ki proizvajajo oljčno olje in vino.
V mestu je tudi svetišče Marije Theotokos (Marije, Božje Matere). Ker je bil navdih za nastanek Loppiana ideja, da bi bil to kraj, kjer v vsakdanjem življenju živijo evangelij, si Lubicheva ni posebej prizadevala za takojšnjo izgradnjo cerkve. Leta 1986 je po obisku več Marijinih svetišč spoznala, da Loppiano potrebuje način, s katerim bo prebivalcem in obiskovalcem nudil srečanja z Marijo, kakršna je sama izkušala v drugih svetiščih.
Svetišče Marije Theotokos so oblikovali in zgradili strokovnjaki iz Centra Ave v Loppianu, blagoslovljeno pa je bilo leta 2004. Papež Frančišek je Loppiano obiskal 10. maja letos, kjer se je v svetišču Marije, Božje Matere srečal s člani Gibanja fokolarov.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Kaj ob evangelistih počnejo krilate zverine?
Preberite še:
Veste, kdo je zavetnik študentov? In kdo vam lahko pomaga pri izpitih?
