Sveta Gora je najbolj znano romarsko svetišče na Primorskem. Ima bogato preteklost in nam ponuja veliko možnosti za izlete
Sveta Gora leži na 682 metrih nadmorske višine in je znana romarska pot nad Novo Gorico. Pogosto se imenuje tudi Sveta Gora nad Solkanom ali Skalnica, kar je sicer ime za vrh gore. Največja znamenitost kraja je božjepotna bazilika Kraljice Svetogorske. Poleg bazilike in frančiškanskega samostana so v vasi še romarski dom, duhovno-izobraževalno središče Tau in Družinski center.
O začetkih romarske poti govori napis iz 17. stoletja na podstavku Marijinega kipa z Detetom v naročju v kapeli prikazanja. Ko se je Marija na gori Skalnici, ki se sedaj imenuje Sveta, leta 1539 prikazala pastirici Urški, ji je naročila: “Povej ljudstvu, naj mi tukaj postavi hišo in me prosi milosti.”
Kdo je bila pastirica Urška?
Urška Ferligoj se je rodila sredi 16. stoletja v vasi Grgar. Nekoč se ji je med pašo prikazala Marija z Detetom Jezusom v naročju in ji naročila, naj vsem sporoči, da na tistem mestu zgradijo cerkev. Novica se je hitro razširila in ljudje so množično prihajali na kraj videnja, kjer so začeli graditi svetišče. To je močno razburilo oblasti, da so Urško kar trikrat zaprli, po pričevanjih pa naj bi jo iz ječe vsakokrat čudežno rešila Marija.
O tem dogodku pričajo mnogi zgodovinopisci, Urškino zgodbo pa najdemo tudi v knjižni obliki. Najbolj znana je pripoved Zore Piščanc Pastirica Urška, lansko leto pa smo prisluhnili šmarnicam z naslovom Čudež na Skalnici avtorice Kristine Tičar.
Burna zgodovina
V prvi svetovni vojni je bila cerkev v bojih na soški fronti porušena. Sedanjo so leta 1924 zgradili frančiškani po vzoru oglejske bazilike. Po drugi svetovni vojni so svetišče prevzeli slovenski frančiškani. Na Sveti Gori sta tudi muzejska zbirka soške fronte in Marijanski muzej, kjer najdemo fotografije, listine in ostanke porušene bazilike ter spominsko sobo pastirice Urške.
Podoba Svetogorske Kraljice
Marijina podoba je bila zaradi burnih zgodovinskih razmer večkrat prestavljena, zato so jo imenovali kar “Begunka”. Ko je v 18. stoletju končno prišla nazaj, je v ljudeh zasijalo upanje na boljše čase, s prostovoljnimi prispevki so obnovili svetišče in zapisali Marijino voljo: “Stojim na gori kakor prej”.
Svetogorska bazilika je preživela težke zgodovinske čase. Tako v prvi kot v drugi svetovni vojni je bila večkrat močno poškodovana, a vedno nekako po čudežu rešena. Tako so jo leta 1945 nameravali bombardirati z letali, a so jo oblaki ravno takrat zakrili in ohranili.
Čudovit razgled
Z gore se romarju odpre proti severu slikovit pogled na Julijske Alpe, proti vzhodu na Trnovski gozd, Škabrijel in Grgar, proti jugu na Gorico, Solkan in Sabotin, na Kras in Jadransko morje, proti zahodu na vinorodna Brda, Karnijske Alpe in Dolomite. Tudi enkraten pogled na reko Sočo vas bo očaral!
Kako do tja?
Na Sveto Goro se lahko pripeljemo iz Solkana po asfaltirani cesti ali pa se podamo s Prevala peš po stari romarski poti. Lahko pa se povzpnemo tudi iz Grgarja in Zagore pri Plavah.
Izleti v bližini
Odpravimo se lahko na potep v Grgar (rojstno vas pastirice Urške) ali se povzpnemo na Škabrijel, hrib nad Novo Gorico, ki je dobil ime po nadangelu Gabrijelu.
Ljubitelji zgodovine naj zavijejo še v Vodice pri Sveti Gori, kjer stoji mavzolej generala Gonzage, na vrhu in njegovi bližnji okolici pa je veliko vojaških rovov in kavern ter spomenik italijanskim alpinom.
Zapeljemo se lahko tudi do Solkana in znamenitega Solkanskega mostu – največjega kamnitega mostu na svetu!
