Aleteia

5 stavkov, ki jih nikoli ne smete reči nekomu, ki žaluje

WOMAN,GRIEF,FOREST
GettyImages
Deli

... in kaj reči namesto tega

Tolažiti je lahko zelo težko in zapleteno dejanje. Vsak namreč žaluje na svoj način in v danem trenutku nekdo potrebuje nekaj povsem drugega kot druga oseba, ki prav tako žaluje.

Nekateri želijo o tem govoriti, spet drugim je lažje, če se pogovarjajo o povsem vsakdanjih stvareh.

Običajno je, da žalujočemu rečemo nekaj, kar menimo, da bi tudi nam pomagalo, če bi se znašli v takšni situaciji, vendar moramo vedeti, da tudi če smo izkusili enako izgubo, to ne pomeni, da smo izkusili enak način žalovanja.

V prihodnje se zato izogibajte naslednjih stavkov, saj lahko žalujočega prizadenejo ne glede na naše dobre namene.

“To je del Božjega načrta. Vse se zgodi z razlogom.”

Tudi če vemo, da je oseba, ki bi ji ta stavek ponudili v oporo, verna, v resnici ne boste s tem prav nič pomagali.

Ko ljudje žalujejo, potrebujejo sočutje, kar dobesedno pomeni pripravljenost, da delimo trpljenje z žalujočim. Da ga spremljamo v njegovi bolečini.

“Zdaj je na boljšem.”

Celo za kristjana je tak stavek težko slišati. Upanje, da je naša ljubljena oseba v nebesih, ne zmanjša naše bolečine.

Shutterstock

“Bog ti nikoli ne nameni več, kot lahko preneseš.”

Ko se utapljaš v žalosti, je zadnja stvar, ki jo želiš slišati, ta, da je bolečina ravno prav velika. V resnici je žalovanje vedno več, kot lahko prenesemo. Čeprav te besede namenimo žalujočemu kot del spodbude, pa lahko dosežemo nasprotni učinek, saj se lahko ta oseba zaradi tega samo še bolj jezi na Boga.

“Je vsaj dosegel visoko starost in živel polno življenje.”

Dejstvo, da je nekdo živel polno življenje, v trenutku bolečine zaradi izgube te osebe ne pomaga, da bi se počutili boljše. Kvečjemu še poveča praznino, ki je nastala ob odhodu te osebe.

Morda bo ob tem komu lažje. A najverjetneje samo, če ste na primer daljni sorodnik ali prijatelj, ki s to osebo ni bil tako povezan. Zakaj bi vendar starost zmanjšala bolečino ob izgubi?

“Čez čas bo lažje.”

Ne samo da ta fraza ne bo pomagala v tistem trenutku, pogosto to sploh ne drži.

Za žalovanje ni nobene časovnice in vsak žaluje na svoj način. Žalovanje nikoli ne postane lažje, ampak zgolj bolj znosno.

Zelo težko je v trenutku, ko nekdo trpi in žaluje, najti prave besede. Najbolje je, da se zavemo in sprijaznimo s tem, da ne moremo storiti ničesar, kar bi bolečino v tistem trenutku olajšalo.

Kaj pa lahko rečemo osebi, ki žaluje?

Osnovna fraza, ki se ji ne smemo izogniti, je: “Moje sožalje.” To je tudi fraza, ki je ne moremo napačno interpretirati.
Če osebo, ki je doživela izgubo, dobro poznate, jo lahko večkrat pokličete (če ne izrazi drugačne želje), ji prinesete kosilo, pomagate pri obveznostih v zvezi s pogrebom (če pomoč potrebuje).

Naše sočutje in bližina sta lahko največja tolažba, ki ju lahko damo človeku. Naša tiha prisotnost pomeni, da oseba ne trpi sama, ampak mi trpimo z njo.

Če je oseba, ki trpi, verna, pa ji lahko ponudimo tudi skupno molitev ali pa sami molimo zanjo. Pomembno je le to, da ta oseba ne ostane sama, da nima občutka, da smo pozabili nanjo. To je tisto, kar šteje, čeprav ne vemo, kaj bi ji rekli.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.