Zaposleni od svojega šefa, otroci od očeta ali mame, verniki od župnika … skratka, od vodje pričakujemo rešitve problemov. Da jih on reši. Ko se pojavi pred nami težava, odidemo do vodje – do šefa, do očeta ali mame ali do župnika in jim, še preden sploh sami kaj pomislimo, predstavimo problem in pričakujemo odgovor na vprašanje kaj naj naredim ali kako naj naredim. Temu pravimo linija najmanjšega odpora.
Tako ljudje naravno delujemo in vodje pogosto zanese v odgovor v smislu tole naredi … ali takole naredi … Avtomatsko.Tudi to je linija najmanjšega odpora – tokrat vodjeva, kombinirana s pomanjkanjem časa (Prej bi naredil sam, kot pa da ti razlagam.). in pomanjkanjem discipline za razvoj ljudi.
Preberite še:
Ali vaš način komunikacije sodelavce spravlja ob živce?
Preberite še:
Biti mama v poslovnem svetu je pravzaprav prednost. Zakaj?
Česa se ljudje naučijo?
Česa se kot sodelavci, otroci, verniki iz takega obnašanja naučimo? Da vodjo lahko preprosto zasujemo s svojimi problemi, jih na njih preložimo in preprosto počakamo na rešitev.
Saj zato pa so šefi, zato pa so dobro plačani, si mislimo. Saj zato pa otroci imajo starše, da rešujejo otrokove probleme. Saj zato pa so župniki, da rešujejo težave vernikov. S takim ravnanjem vodje svojim sodelavcem, starši otrokom, župniki vernikom pokažejo, da se nam ni treba potruditi z iskanjem rešitev in da je povsem v redu, če imamo “možgane na off” (izključene).
Možgane sodelavca, otroka ali vernika tako seveda “vključimo na on” in mu z dejanjem pokažemo, da je misleče bitje.
V podtonu vodje pravzaprav sporočajo: “Ne znaš razmišljati in ti tudi ni treba.“ Vendar ali ni ena glavnih nalog vodje razvoj sodelavcev? Ali ni ena glavnih nalog staršev pripravljanje otrok na resničnost življenja, ki ni nikoli lahko in brez problemov? Ali ni ena od nalog župnikov omogočanje razvoja talentov v ljudeh (prim. Mt 25,14-30)? Z “možgani na off“ pa se razvoja ne omogoča, kajne?
Preberite še:
“Na mnogih delovnih mestih morajo ženske delati po moško”
Preberite še:
Ste deloholik? Je to danes kompliment ali žaljivka?
Vključi glavo!
Kaj ko bi vodja na vprašanja sodelavca, otroka, vernika v slogu kaj naj naredim ali kako naj naredim raje odgovoril kar z vprašanjem: “Kaj pa ti predlagaš, da je treba narediti?” ali pa “Kaj/kako bi pa ti naredil?”
Če od sodelavca, otroka, vernika ni odgovora na to vprašanje, jih pač pošlje ven, da razmislijo, da pridejo s predlogi rešitev. Da vključijo glavo! In ko se vrnejo, predloge rešitev skupaj predebatirajo, premislijo in najdejo najboljšo rešitev. Možgane sodelavca, otroka ali vernika tako seveda “vključimo“ in mu z dejanjem pokažemo, da je misleče bitje. Dragoceno!
In ko se že pogovarjamo, se vodja lahko s sodelavcem ali otrokom ali vernikom še dogovori, do kod segajo njegova pooblastila za odločitve, do kod se sodelavec, ali otrok, ali vernik lahko sam odloča.
Vir: Preprostost.si
Preberite še:
Izstop iz mehurčka: življenje z otrokom, ki ima Downov sindrom
Preberite še:
Kako je papež Janez Pavel II. jezil hudiča
Preberite še:
Edinstven pogled na papamobile skozi stoletja
