Aleteia

Mož, ki je dobil vzdevek apostol Kranjske

TOMAŽ HREN
ANDREJ PRAZNIK | DRUŽINA
Deli

Ljubljanski škof Tomaž Hren je mož, ki že stoletja buri duhove

Za nekatere je Tomaž Hren apostol Kranjske (tak vzdevek je, kot piše sloviti Janez Vajkard Valvasor, imel v 17. stoletju), za druge je skorajda nekakšen inkvizitor, ki je s fanatično gorečnostjo uničil protestantizem na Slovenskem. Negativni pogled na Hrena se je na Slovenskem prvič pojavil v 19. stoletju z vzponom liberalizma.

Tomaž Hren se je rodil kot protestant

Glede na njegov sloves uničevalca protestantizma je zelo zanimiv podatek, da se je Tomaž Hren rodil v protestantski družini. Na svet je prijokal 13. novembra 1560 v Ljubljani. Njegov oče je bil Lenart Hren, ugleden ljubljanski meščan in pozneje lastnik fužin na Jesenicah. Mama Tomaža Hrena je bila Uršula Hren (dekliški priimek Žitnik). Za protestantizem je Lenarta Hrena navdušil kranjski Luther – Primož Trubar.

Čeprav je bil rojen v protestantski družini, pa se je mladi Tomaž Hren navdušil nad katolištvom. Veliko vlogo pri njegovi spreobrnitvi v katolištvo je imel njegov stric Gašper Žitnik, profesor na dunajski univerzi.

Katoliški duhovnik

Tako kot Tomaž Hren so iz protestantizma v katolištvo prestopili tudi drugi otroci Lenarta in Uršule Hren. Imela naj bi vsaj štiri otroke. Za razliko od svojih otrok sta Lenart in Uršula Hren ostala zvesta protestantizmu do konca življenja.

Tomaž Hren se je najprej navduševal nad študijem prava v Padovi, a se je na koncu odločil za študij teologije v Gradcu. Po študiju je bil Hren stolni pridigar in stolni dekan v Ljubljani. Leta 1598 ga je nadvojvoda Ferdinand, ki je vladal Notranji Avstriji, kamor so spadale tudi slovenske dežele, imenoval za ljubljanskega knezoškofa, leta 1600 pa za vodjo protireformacijske komisije na Kranjskem.

Izganjalec protestantov

Za Hrenove nasprotnike je zlasti sporna zadnja omenjena funkcija. Pri tem je treba pojasniti, da je po določbah augsburškega verskega miru iz leta 1555, ki so ga v Svetem rimskem cesarstvu sklenili katoliki in luteranci, imel nadvojvoda Ferdinand kot deželni knez pravico, da po načelo cuius regio, eius religio (čigar oblast, tistega vera, op. p.) določil vero svojih podanikov.

Nadvojvoda Ferdinand kot katoliški deželni knez ni smel na silo spreobrniti protestantov, saj je moral spoštovati svobodo veroizpovedi, lahko pa jim je postavil izbiro: kdor želi živeti v njegovi deželi, mora biti katolik, kdor pa želi ostati protestant, ima pravico do izselitve (ius emigrandi) skupaj s svojim premoženjem.

TOMAŽ HREN
PUBLIC DOMAIN

Katoliki se selijo na jug, protestanti na sever

Načelo cuius regio, eius religio je sprožilo preseljevanje znotraj Svetega rimskega cesarstva (v zgodovinopisju bolj znanega kot Nemško cesarstvo). Katoliki so se preseljevali v dežele, kjer je vladal katoliški vladar, protestanti pa v dežele, kjer je vladal protestantski vladar.

Takšen proces se je zgodil tudi z rekatolizacijo slovenskih dežel. Kdor je želel ostati protestant, se je moral izseliti iz katoliških dežel k protestantskemu vladarju.

Zakaj je Hren pri nekaterih osovražen

Hren je zaradi svoje vloge pri pregonu luteranstva iz slovenskih dežel za številne sporna osebnost še zlasti zato, ker so slovenski protestanti s Primožem Trubarjem na čelu utemeljili slovenski knjižni jezik.

Prav posebej je Hren osovražen zaradi sežiganja protestantskih knjig. A pri tem ni šlo samo za sežige knjig v slovenskem, ampak tudi knjig v nemškem in latinskem jeziku. Knjig torej niso zažigali zato, ker so bile v slovenščini, ampak ker so bile protestantske.

Hrenova ljubezen do slovenskega jezika

Hren ni imel sovražnega odnosa do slovenskega jezika, saj je pridigal v slovenščini, tudi se ni sramoval svojega slovenskega rodu. Tako kot protestanti je tudi Hren uporabljal slovenski jezik kot sredstvo za dosego svojih verskih ciljev – tokrat za rekatolizacijo slovenskih dežel. Med drugim je dovolil uporabo Dalmatinove Biblije in spodbujal izdajanje katoliških knjig v slovenskem jeziku.

Hren spodbuja umetnost

Hren je imel tudi pozitivno vlogo pri razvoju umetnosti (umetnost so protestanti zanemarjali). Tako je spodbujal slikarstvo, gledališko umetnost in glasbeno ustvarjanje. Umrl je 10. februarja 1630 v Gornjem Gradu.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.