Aleteia

Spoznajte prvega kardinala slovenskega rodu

Cardinal Sepe during a religious ceremony
Vincenzo De Bernardo | SHUTTERSTOCK
Fotografija je simbolična.
Deli

Na Štajerskem rojeni Jakob Missia je bil prvi Slovenec, ki je postal kardinal

Missia se je rodil 30. junija 1838 na Moti v župniji Sv. Križa pri Ljutomeru. Njegov malce nenavaden priimek je latinska različica priimka Misle, kot je bil prvotni priimek njegovih prednikov. Šele njegov oče Martin je bil v krstno knjigo vpisan kot Missia.

Kmečki fant med aristokrati

Mali Jakob je kmalu ostal brez očeta – ta je umrl, ko je bil star devet let. Skrb za prihodnjega kardinala je prevzel njegov starejši brat Anton, ki je kot duhovnik služboval v različnih krajih v lavantinski oziroma mariborski in sekovski oziroma graški škofiji.

Gimnazijo je obiskoval v Gradcu. Pogosto je bolehal, zato je veliko počitnic prebil pri graškem škofu Otokarju Attemsu na gradu Seggau pri Lipnici. V teh krogih naj bi si tudi pridobil zanj značilno aristokratsko obnašanje, po mnenju poznavalcev pa tudi malce odtujil od slovenskega kmečkega okolja.

Študij v Rimu

Po prvem letniku bogoslovja v Gradcu je odšel na študij bogoslovja in filozofije v Rim, ki ga je uspešno končal leta 1863. Istega leta je bil tudi posvečen v duhovnika.

Po vrnitvi v Gradec je postal prefekt v deškem semenišču (tu je tudi poučeval petje) in bil med letoma 1866 in 1871 sodelavec dveh sekovskih oziroma graških škofov – že prej omenjenega Otokarja Attemsa in Johanna Zwergerja.

Ljubljanski knezoškof

Med letoma 1879 in 1884 je bil stolni kanonik. Junija 1884 ga je cesar Franc Jožef imenoval za ljubljanskega knezoškofa. V času svojega škofovanja je v Ljubljani leta 1892 pod njegovim pokroviteljstvom potekal prvi slovenski katoliški shod. Na shodu je imel tudi govor.

JAKOB MISSIA
PUBLIC DOMAIN

Liberalci ga niso marali

Politično je bil Missia naklonjen idejam Antona Mahniča, zaradi česar je imel veliko nasprotnikov med slovenskimi liberalci. Ti so Missio tudi razglasili za “sovražnika Slovencev in germanofila”. Liberalni veljak Ivan Hribar je leta 1894 celo poslal papežu Leonu XIII. spomenico, v katerem je Missio obtožil protinarodnega delovanja.

Na drugi strani pa je slovenski duhovnik, politik in časnikar Ignacij Žitnik v pismu politiku Franu Šukljetu leta 1899 zapisal, da se Missia počuti Slovenca, da z vsemi govori le slovensko, da vsakega, za katerega meni, da zna slovensko, nagovori v slovenskem jeziku. Je pa Žitnik v pismu tudi dodal, da ni tako slovensko goreč, kot je bil škof Anton Martin Slomšek, krivdo za to pa pripisal svoji vzgoji v mladosti.

“Med ljudstvom oče”

Vidni slovenski teolog in filozof druge polovice 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja Aleš Ušeničnik je Missio opisal z besedami: “V javnosti knez, v cerkvi škof, med ljudstvom oče, med duhovščino prijatelj.”

Missia je imel močnega zaveznika v cesarju Francu Jožefu, ki ga je leta 1884 imenoval za cesarskega tajnega svetnika, leta 1897 pa mu je podelil red železne krone prvega razreda.

Goriški nadškof

Cesar ga je leta 1897 tudi imenoval za goriškega nadškofa. Na Goriškem, kjer je potekalo srdito merjenje moči med Slovenci in Italijani, si je prizadeval za sožitje med narodi.

Prvi kardinal slovenskega rodu

Missia je bil tudi tajnik stalnega odbora avstrijskih škofov, ki so ga priznavali za svojega voditelja. Prav zaradi njegove veljave med avstrijskimi škofi, ga je junija 1899 papež Leon XIII. imenoval za kardinala. Tako je Missia postal prvi Slovenec, ki je bil imenovan za kardinala.

Še dva Slovenca

Poleg Jakoba Missie sta kardinala postala še dva Slovenca. Leta 1998 je bil za kardinala imenovan tudi nadškof Toronta Alojzij Ambrožič, leta 2006 pa je postal kardinal tudi nekdanji ljubljanski nadškof Franc Rode.

Missia ni bil dolgo kardinal, saj je že 24. marca 1902 umrl zaradi posledic kapi. Na njegovo željo so ga pokopali v baziliki na Sveti Gori.

 

Viri: Spletna stran Slovenska biografija; Jakob Missia, spletna stran revije Ognjišče.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.