Aleteia

Kaj se dogaja s slovenskim turizmom in kaj imajo s tem duhovniki

PIRAN SLOVENIA
ANDREJ PRAZNIK | DRUŽINA
Deli

Slovenija je vse bolj priljubljen cilj turistov z vsega sveta

V letu 2017 jo je obiskalo 3,4 milijona tujih gostov, Statistični urad RS pa je že za prve tri mesece letošnjega leta zabeležil 18-odstotno rast prenočitev turistov iz tujine. Prihajajo z vsega sveta, največ iz bližnjih držav, kot so Italija, Nemčija, Hrvaška, raste pa tudi število neevropskih gostov: Kitajcev, Južnokorejcev, Avstralcev …

Tudi tujci, ki v Slovenijo pridejo iz radovednosti v iskanju sprostitve in zabave, iz želje po razširitvi obzorij, morda tudi zaradi zdravja (zdraviliški turizem), se na ključnih turističnih točkah srečajo tudi z biseri slovenske sakralne dediščine in prek nje s katoliško skupnostjo. Je v teh bežnih stikih priložnost za evangelizacijo?

Srečanja s turisti so priložnost, da se kristjani približamo oddaljenim iskalcem, z njimi navežemo prvi stik in da jim predstavimo bistvo svoje vere. Svoje konkretne izkušnje so opisali župniki iz Pirana, Dolenjskih Toplic in Olimja, ki se pogosto srečujejo s turisti – iz tujine pa tudi iz domovine.

Pastorala turizma, ki se zgodi sama po sebi

Turiste laže razume, kdor je sam kdaj turist. P. Branko Cestnik je opisal svojo izkušnjo obiska Gaudíjeve cerkve Sagrada Famiglia v Barceloni, ki ga je privedel do pomembnega spoznanja: “Sagrada Familia je primer evangelizacije skozi arhitekturno lepoto. In je tudi primer pastorale turizma, ki se zgodi sama po sebi. Bog čudovito ureja vse. Tudi turizem ni ušel njegovim načrtom. V starih časih so krščanski misijonarji potovali v daljne dežele, da so domačinom oznanjali Jezusa ter kazali podobice Križanega in Device Marije. Danes množice nekrščenih prihajajo iz daljnega sveta v Evropo, obiskujejo cerkve in si ogledujejo krščanske ikone od blizu. Vsakovrstni turisti, ki pridejo v Rim, hočejo videti papeža in slišati, kaj pravi. Vsakovrstni turisti, ki pridejo v Ljubljano, obiščejo ljubljansko stolnico in prek nje vstopijo v stik s tisočletnim duhovnim izročilom slovenskega naroda.”

Piran: župnijski muzej, razstave, pa tudi poroke 

Zorko Bajc, župnik v Piranu, se s turisti srečuje na vsakem koraku. Piranska župnija postaja že kot domača župnija tistim, ki imajo v Piranu počitniška domovanja in dokaj redno prihajajo k bogoslužjem. Vse več pa srečuje tudi takih, ki so s Cerkvijo povezani le občasno ali o njej ne vedno ničesar.

“Za župnika je seveda delo s stalnimi turisti veliko lažje, saj jih počasi tudi spoznava in lahko z njimi vzpostavi oseben odnos. Teže je pri naključnih turistih, kjer vse ostane bolj na ravni ‚servisa‘. To se vidi in občuti še posebej pri porokah, ki jih želijo tuji pari sklepati na posebno zanimivih‚ ‚filmskih‘ krajih in jim ne gre toliko za vsebino, temveč bolj za obliko in atraktivnost poročnega obreda.”

Evangeljsko sporočilo želijo v župniji Piran približati obiskovalcem tudi s sakralno dediščino, zato so odprli župnijski muzej, v adventnem in božičnem času v desetih cerkvah razstavljajo jaslice, v postnem pa križeve pote. Organizirajo pa tudi koncerte in likovne razstave, kjer lahko v stik s katoliško skupnostjo pridejo tudi neverni.

OLIMJE SLOVENIA
TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA
Minoritski samostan

Olimje: Osebni stik je najpomembnejši

Kako pomemben je oseben stik s turisti, je osvetlil p. Ernest Benko, župnik moderator v župniji Olimje, ki je hkrati referent za turizem v celjski škofiji.

“Ko vodiš turiste, moraš biti izredno potrpežljiv, dostopen, preprost. Ljudje morajo začutiti, da so dobrodošli, da jih z veseljem sprejemamo, vodimo, jim razlagamo znamenitosti in jih ob tem tudi vzgajamo, učimo …”

Povedal je, da so njegove izkušnje take, da lahko ob razlagi simbolov, slik in kipov v cerkvi ljudem na zanimiv način približa krščanstvo, Jezusove prilike, dela usmiljenja …, saj vse temelji na zgodbi neke umetnine. Izpostavil je, da si turisti želijo stika z Bogu posvečeno osebo: “Veseli so, če dobijo za to priložnost. Zato pa je tako zelo pomemben naš odnos do turistov. Če smo do njih nepotrpežljivi, neprijazni, premalo pozorni, nam bolj zamerijo kot kakšnemu laiku.”

Dolenjske Toplice: uredili so župnijske apartmaje

Zdravilišče Dolenjske Toplice z župnijo zgledno sodeluje. “Prednost našega kraja je, da imamo zelo blizu hotele. Tako se z ljudmi srečujem predvsem v cerkvi, pa tudi v samem zdravilišču, če prosijo za prejem zakramentov, kot sta obhajilo, spoved,” je povedal župnik Dušan Kožuh. Pri tem veliko pripomore tudi dobro sodelovanje z zdraviliščem: da redno obveščajo o urniku maš, gostom pomagajo priti do duhovnika, če to želijo.

Župnik Kožuh pa je v stavbi poleg župnišča, ki je bila nekdaj hlev, poleg prostorov za pastoralno dejavnost uredil tudi štiri apartmaje. “V prvi vrsti naj bi služili ljudem, ki dobijo zdravniško napotnico za terapije, a jim ni odobreno bivanje v zdravilišču. Tudi duhovniki radi v počitniškem terminu koristijo apartmaje, seveda pa so namenjeni tudi drugim turistom, tudi iz tujine.”

Turisti, ki se nimajo za romarje

Tudi tujci, ki v Slovenijo ne pridejo iz romarskega vzgiba, obiščejo nekatere naše cerkve in romarska središča. Njihov obisk in srečanja z ljudmi so priložnost, da jih Bog nagovori.

“Cerkev je po svojih skupnostih, zlasti župnijskih, poklicana, da turistična gibanja plemeniti s krščanskimi vsebinami. V tem pogledu naj omogoča vključevanje turistov v različne oblike spoznavanja življenja lokalne krščanske skupnosti, v različne molitveno-duhovne dogodke in kulturno-pastoralne projekte. Za kristjane so tudi turistična gibanja sestavni del njihovega z vero prežetega življenja. Vse te oblike mobilnosti so posebna priložnost za evangelizacijo, zlasti za evangelizacijo prostega časa, dopusta, zdravja in kulture,” meni Nikola Vranješ, duhovnik in profesor pastoralne teologije na Reki.

“Čim bolj se kot Cerkev vključujemo v svet mobilnosti in njegovih različnih pojavnosti, več bomo imeli priložnosti za prispevek k pristni novi evangelizaciji sveta, ki se spreminja.”

Vsebina prispevka je povzeta iz revije Cerkev danes in je bila najprej objavljena v tedniku Družina, letnik 67, številka 25.

Tags:
Slovenija
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.