V središču tega zgodovinskega obdobja pa je 25. junij 1991, ko se je Slovenija osamosvojila od Jugoslavije in postala neodvisna država. V spomin na ta dogodek danes praznujemo dan državnosti.
V objemu slovenske pomladi
Eden od bolj pomembnih mož iz tega obdobja je tudi Anton Tomažič, poslanec osamosvojitvene skupščine in član vodstva takratne Slovenske demokratične zveze (SDZ), ki je pred tedni izdal knjigo V objemu slovenske pomladi, v kateri je popisal svoje spomine in zbral dokumente iz tega obdobja.
Ena od zgodb, ki jo je popisal v knjigi in ki priča o tem, kako nenaklonjeni so bili do Slovencev in njihovega jezika v Jugoslaviji, je zgodba iz leta 1987, ko je na srečanju jugoslovanskih gospodarskih pravnikov v Opatiji nagovoril udeležence v slovenskem in ne v srbohrvaškem jeziku.
Preberite še:
Molitev za domovino – preženimo brezbrižnost
Ogorčeni, ker je govoril slovensko
Srbohrvaško govoreči udeleženci, ogorčeni, ker je govoril v slovenskem jeziku, so ga prekinjali z žvižganjem, nekateri so celo protestno vstali in zapustili dvorano.
V podobnem jezikovnem položaju kot Slovenci so bili v prevladujoče srbohrvaško govoreči Jugoslaviji tudi Makedonci. Ne preseneča, da so se takrat stkali tesni stiki med slovenskimi in makedonskimi demokratičnimi silami.
Preberite še:
Spoznajte prvega kardinala slovenskega rodu
Gost v Makedoniji
Tomažič se spominja, kako je aprila 1991, torej tik pred tem, ko se je Slovenija osamosvojila, kot predstavnik SDZ in gost sodeloval na kongresu makedonske stranke VMRO-DPMNE v Skopju.
Tu je Tomažič Makedonce navduševal za oba slovenska glavna cilja: za osamosvojitev oziroma odcepitev in za demokratizacijo oziroma za konec totalitarizma. Makedoncem je tudi pojasnil, da je bila Jugoslavija od samega začetka ponesrečena tvorba oziroma ječa narodov in da Slovenija to ječo narodov zapušča.
Tomažič navduši Makedonce
“Ko sem jih nagovoril v njihovem jeziku in pozdravil z velikonočnim vzklikom – “Voskrsni Makedonijo!” – se je dvorana z nekaj tisoč udeleženci kar zatresla od navdušenja,” se spominja Tomažič.
“Potem sem večinoma govoril kar v slovenščini in so me čisto dobro razumeli. Jugoslovanski jeziki so si pač dovolj podobni, da se da z dobro voljo kar sporazumeti, tudi če se drugega jezika nisi učil. Problem je bil le v velikosrbski politiki, ki je de facto promovirala in prakticirala le srbohrvaški jezik. Od nas Slovencev in Makedoncev pa se je povsod pričakovalo, da bomo govorili v tem ‘državnem’ jeziku, čeprav naj bi bili teoretično vsi jeziki enakopravni. Samo teoretično!”
Preberite še:
Kako je zaradi Slovencev padla avstrijska vlada
Jezikovno hlapčevstvo
Tomažič še pravi, da so v Jugoslaviji slovenski politiki hlapčevsko govorili v srbohrvaščini vedno, če je bil le eden na sestanku iz Srbije (Bosne ali Hrvaške), pa četudi je bil sestanek v Ljubljani. Povsem uveljavljena je bila logika, da Srbi ne razumejo slovenščine, Slovenci pa razumejo srbohrvaško, se je Tomažič za Aleteio še spomnil tistih časov.
Napad na Slovenijo
Ko se je Slovenija 25. junija 1991 – šest mesecev po plebiscitu (ta je bil 23. decembra 1990), na katerem so se Slovenci odločili za samostojnost in neodvisnost – osamosvojila od Jugoslavije, se je morala soočiti z napadom Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Slovenske sile so obranile Slovenijo in JLA se je morala umakniti iz naše države.
Preberite še:
“Mama, ki rodi otroka, je na nek način kakor Bog.” Ko pa jih rodi 12 …
Preberite še:
Sophie Habsburg: Današnja moda uničuje našo ustvarjalnost
Preberite še:
Duhovnik, ki se je izkopal iz brezna alkohola
