Od kapucinov do dekleta in nazaj: Jokal sem od sreče in šoka

Kapucin Luka Modic in njegova življenjska zgodba

Že poslušanje brata Luke Modica in njegovega značilnega bloškega govora je svojevrstno doživetje, kar lahko preverite v spodnjem videu. Z nedvomnim darom pripovedovanja bi lahko bil stand-up komik. Je pa tudi slikar, in to akademski. V jeziku milenijcev bi lahko z lahkoto zapisali, da je “model”.

Kaj si želi biti, ko bo velik, je vedel že pri štirih letih. Duhovnik pa je postal, ker je slučajno pristal na teološki fakulteti, ko se je hotel pač “kar nekam” vpisati, da bi ob umetnem podaljšanju študentskega statusa v miru razmislil, kaj natančno početi po diplomi.

Preberite še:
Duhovnik, ki se je izkopal iz brezna alkohola

Leto od posvečenja

Med “naključnim” študijem so ga pritegnili kapucini. Lani, pri 37 letih, je imel na domačih Blokah, natančneje v Novi vasi, novo mašo. Kakšen je pogled na duhovniško poslanstvo z enoletne razdalje?

“Po enem letu vidim, da sem bil prej malo preveč pameten. Duhovništvo je velika milost, skrivnost, iz dneva v dan odkrivam, da klicu nisem dorasel, ga nisem vreden. Kaj je Bog mislil, ko je izbiral mene? (nasmešek) Poslanstvo me vsekakor presega. No, vseeno pa sem prepričan, da Bog ve, kaj dela,” se glasi Lukov nekoliko presenetljiv odgovor.

Preberite še:
Martin Golob – v traktorje zaljubljeni župnik, ki igra playstation, ministranti pa ga obožujejo

“Sezut”

Pravi, da ga še posebej “sezuva” – da, uporabil je prav ta glagol – spoved: “Lahko se pripravljaš, kolikor želiš, a ne pričakuješ, ne veš, kaj boš rekel, ko boš na drugi strani začutil bolečino, zapleteno stanje ali pa globoko vero, odnos do zakramentov, Cerkve. Ob taki zaupnosti, kot je pri spovedi, na plano prihajajo čudovite stvari. Brez besed sem.”

Po njegovih stopinjah pa gre že nove generacija fantov, ki so bili ali bodo posvečenih v teh dneh. “Veselim se novomašnikov, da jih Bog kliče, da ima upanje in načrte z nami,” se na prihodnje “kolege” ozira brat Luka.

“Ne gre za odločitev, ampak predvsem klic. Prepričan sem, da nihče od teh fantov v službo ne podaja vzvišeno kot nogometaši na tekmo. Vsak se čuti vsaj malo, vsaj na enem področju siromaka. Računa, upa na Boga.”

Preberite še:
Bodo družbena omrežja nadomestila medčloveške odnose?

Instantna doba

V sodobnem času, ko je življenje instantno, kar pomeni dobiti in užiti čim več čim hitreje, duhovniški poklic ni med najbolj uglednimi in tudi med kandidati ni nikakršne gneče. Kako biti dober duhovnik v dobi sebkov in Instagrama?

“Morda Cerkev malo preveč poskuša dati mladim zabavo ali hoče zabavati, kot zabava svet. Svet bo v tem pogledu vedno korak naprej. Mi moramo opravljati svoje, dajati tisto, česar ne daje nihče. To so zakramenti. Ti so naša služba in služenje,” se h koreninam vrača brat Luka, ki ni dejaven na družabnih omrežjih.

“Ne da se mi ukvarjati s tem, zamudil sem vlak hiperaktivne digitalnosti, da bi vseskozi moral gledati na telefon. Za moje zveličanje Instagram ne prinese ničesar. Kdor me želi najti, poklicati, me gotovo lahko.”

Pristnost proti virtualnosti

“Na družabnih omrežjih gradiš vzporedno življenje do take mere, da nima več nobene zveze s tvojim življenjem. Lahko premisliš, kaj boš odgovoril, napišeš, zbrišeš, dodaš emoji. Duhovniku, ki se želi spustiti v površni jezik, to ni težko. Ljudje iščejo pristno, to, kar smo. Da priznamo svoje napake, tegobe, tudi duhovniki se soočajo s težavami. Nihče ni Superman. Prav je, da smo pristni. To privlači bolj kot Instagram.”

Ne spomni se zadnjega britja

Obraz Luke Modica krasi dolga, košata brada. Pravi, da se ne spomni zadnjega britja, ki je sicer globoko na dnu lestvice njegovih najbolj priljubljenih opravil. “Prej sem jo imel zaradi lenobe, zdaj jo imam pa poklicno,” se nasmehne. Kapucini so brade nosili tradicionalno. Ko so se nekoč v času preganjanja v Italiji zatekli k drugim menihom. Ker so jih ti zaščitili, so si iz spoštovanja in hvaležnosti pustili rasti brade, pojasni Bločan. Po drugem vatikanskem koncilu te niso več obvezne, ampak: “Jaz jo z veseljem nosim.”

“Butnil” se je med kapucine, a plačal davek

Pri kapucinih je 12 let, a z vmesnim premorom, saj je izstopil zaradi zaljubljenosti: “Nikoli nisem razumel, da so nekateri živčni in se ne morejo odločiti, ali vstopiti v red ali ne. Meni je bilo jasno. ‘Butneš’ se notri. Tako sem naredil. A plačal sem davek. Zdaj zelo humoristično, veselo gledam na pretekle dogodke. Tedaj mi ni bilo lahko, bilo je tudi dramatično. Bog ima domišljijo, to je njegovo delo. Stvar dozori. Ko se z lahkoto pogovarjaš o dogodkih, veš, da si jih predelal.”

V življenjskih preobratih

“Karizmo zaljubljenosti in karizmo redovništva je težko spraviti skupaj. To je nezdružljivo. /…/ Po samostanu sem hodil kot ranjena srna. Bil sem popolnoma izgubljen. Pobožno in goreče sem molil, se pogovarjal z duhovnim voditeljem. Sklenil sem, da grem do dekleta in mu povem, kako ‘zatrapan’ sem vanj,” je Luka Modic med drugim dejal pred leti na Nikodemovih večerih. Še večji kos njegove življenjske zgodbe pa v videu. Začetek na 19:15.

Po “zaljubljenem” izletu iz reda je bil nekaj časa potrt, prepričan, da je vse izgubljeno, da ne bo nikdar več kapucin. A bratje so ga brez očitkov sprejeli nazaj medse, zaradi česar je “jokal od sreče in šoka”. Zdaj s hvaležnostjo in svobodo gleda na življenje.

Najboljše od Notranjcev in Dolenjcev

Od lanskega poletja je brat Luka v samostanu Vipavskem Križu, pred tem je bil v Celju in Ljubljani. V župniji opravlja vlogo kaplana, v samostanu pa: “Čistim spodnji hodnik in delavnico, čeprav je bolj kaotična, in menjavam gume na avtu.” Čeprav zgornji video dokazuje nasprotno, zase pravi, da je pri javnem nastopanju včasih strahopeten in živčen. Zato se dolgo in s pravcatim strahospoštovanjem pripravlja na pridige. Prizadeva si, da bi bile te res dobre, ne instant, in da bi govorile o Božji besedi.

Pridige ima za posvečen čas, ko ljudje dejansko poslušajo duhovnika. O svojem značilno bloškem govoru pa pravi: “Pobrali smo ‘ta boljše’ – najboljšo notranjsko zemljo in najboljši dolenjski jezik.”