Aleteia

Kaj oratorij prinaša 22 tisoč otrokom in njihovim staršem?

ORATORIJ
TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA
Deli

Oratorij, organiziran prosti čas z delavnicami, molitvijo, igrami in preostalimi dejavnostmi, se je razširil v več kot 300 slovenskih krajev

Sezona oratorijev je odprta! Nekaj jih je celo že končanih, nekaj jih poteka prav te dni, velika večina pa jih bo v prihodnjih tednih. Letos bodo oratoriji organizirani po več kot 300 župnijah. Lani se jih je udeležilo kar 22 tisoč otrok, za katere je skrbelo približno 6.500 animatorjev. Če prištejemo še ljudi iz zakulisja, ki skrbijo, da vse teče, kot je treba, skupna številka verjetno doseže ali celo preseže 30.000.

Kako se je vse skupaj začelo?

Gonilna sila oratorija na Slovenskem so salezijanci. Seveda ne brez razloga, saj ga je v preteklosti najbolj zaznamoval prav njihov ustanovitelj sv. Janez Bosko oziroma don Bosko. Iskal je “primeren vzgojno-pastoralni odgovor na veliko stisko množice mladih, ki so v Torino prišli s trebuhom za kruhom”, navaja oratorij.net. Iz tedanjega koncepta so zrasle šole, delavnice, domovi za mlade.


V Slovenijo je oratorij prišel na začetku 20. stoletja, zaživel za več desetletij, a bil po drugi svetovni vojni ustavljen. Leta 1988, ob stoletnici don Boskove smrti, je ideja spet vzplamtela. Zdaj z močnim plamenom gori po vsej Sloveniji.

Poglejmo nekatere odlike, ki jih prinaša organiziran prosti čas, imenovan oratorij. Tega bo letos zaznamovala zgodba slovenskega misijonarja Friderika Barage.

1. Vsega dobrega po malem
To je teden celostne vzgoje – od telesnih prek ustvarjalnih do umskih dejavnosti in vsebin, razlaga Tilen Mlakar, tajnik Združenja animatorjev oratorija. Konkretno to pomeni, da se skozi oratorijski dan in teden prepletajo igre, molitev, delavnice, kateheze, zgodbe, glasba, izleti, sklepna maša … Udeleženci so načeloma šolarji, lahko tudi že starejši predšolski otroci.

Oratorijska himna 2018:

2. Druženje
Oratorij je izvrstna priložnost za pobeg od telefonov, tablic in računalnikov, ki so jim otroci zaradi zaposlenosti staršev med počitnicami pogosto prepuščeni. Namesto tega se družijo, učijo sodelovanja tako z vrstniki kot starejši z mlajšimi in obratno. Zbiranja in dejanja, kot sta dvig in spust zastave, krepijo občutek skupnosti. Gre za poseben oratorijski vzgojni slog. Nobena skrivnost ni, da si na oratorij želijo tudi nekateri otroci, ki sicer ne obiskujejo maše in/ali verouka.

Fotosprehod skozi nekaj oratorijev zadnjih let:

3. Animatorji
Animatorji so mladi, ki vodijo skupine otrok na oratoriju. Ne le da se pripravljajo na oratorij, ampak imajo tudi posebna izobraževanja in usposabljanja. Vloga animatorjev, ki jih v nekaterih župnijah, tudi zaradi manjših generacij primanjkuje, je pomembna. V njej številni mladi po birmi najdejo svoje mesto in se razvijajo, kot poudarja Tilen Mlakar.

“Mladi verjetno od oratorija odnesejo še več. Dajejo več sebe, razvijajo še več sposobnosti, še bolj celostno rastejo, saj ne prevzemajo odgovornosti le v oratorijskem tednu, ampak delajo že pred in po njem,” pravi. Številnim udeležencem oratorija so prav animatorji s svojo zagnanostjo zgled in eden najpomembnejših razlogov za udeležbo.

Tako so se lani imeli v Krškem:

4. Povezovanje župnije
Oratorij je v 20 letih svoje “novejše” dobe v Sloveniji pognal globoke korenine. Otroci so udeleženci, mladi so animatorji in voditelji; tudi zanje obstaja posebno izobraževanje. Vključujejo se starši, na primer kot spremljevalci na izletih. Župljani in donatorji prispevajo živila ali druge potrebščine. Prepletajo se različne generacije in sloji, župnija pa se pri tem povezuje.

5. Varstvo
Če smo povsem pragmatični: starši nimajo dveh mesecev dopusta, kolikor imajo otroci počitnic. Zato teden oratorija pomeni teden manj varstva ali iskanja drugih dejavnosti. Neka mama je tako pred kratkim hudomušno pripomnila: “Dobro bi bilo, da bi trajal 14 dni.”

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.