Ko je Indiana Jones tik pred tem, da najde sveti gral, prejme zadnja tri navodila. Prvo je, kako se mora obnašati tisti, ki ga najde: “Mimo gre lahko spokoren človek, ki je ponižen pred Bogom … ” Indy zasluti, da to pomeni, da mora poklekniti. Še sreča, saj bi mu sicer odsekalo glavo!
Ponižnost povezujemo tudi z določenimi telesnimi gibi in položaji, kot na primer s sklonjeno glavo, s povešenim pogledom ali poklekom.
Vendar je bistveni del ponižnosti globlje, v notranji drži ponižnosti, ki je povezana s pametjo in voljo. Morda se telesno ne toliko odraža, je pa resnično živa v srcu (v najbolj intimnih željah) neke osebe.
Njen najbolj jasen izraz je veselje. Ponižen človek ima odkrit in iskren nasmeh.
Preberite še:
“Kar se nam dogaja, je odsev tega, kar nosimo v sebi”
Je intelektualna ponižnost res tako zahtevna? Lahko jo primerjamo s plavanjem: namreč postaneš lahko olimpijski prvak ali pa se zadovoljiš z diplomo s poletnega tečaja.
Preglejmo nekaj situacij, po katerih lahko izmerimo, kje smo glede na krepost ponižnosti.
- Ali verjamem, da imam v družini največkrat jaz prav?
- Ali menim, da drugi še vedno niso opazili, kakšen genij živi med njimi?
- Ali želim imeti v razpravah zadnjo besedo?
- Kako prenašam opozorila in opomine nadrejenega in kolegov?
- Ali svoje bližnje seznanim z odločitvijo, ki jih bo zadevala, ko se ne bo več dalo ničesar spremeniti? Se z njimi prej posvetujem ali jim serviram dejstva?
Notranji jaz je močan in se oklene sten našega srca. Deluje kot plin: kadar lahko, se razširi. Zato ga običajno imenujemo ego, njegove izpeljanke pa egoist in egocentrik.
Človek, ki je na zunaj ponižen, lahko živi dvojno življenje in navznoter hrani le svoj ego: “Meni se zdi, jaz sem to prvi opazil, jaz imam prav, poglejmo, če bodo kdaj dojeli, da jaz … ” To je glasbena podlaga, ki se spremeni v hrup in nam ne pusti, da bi slišali glas drugega.
Preberite še:
Katoličani, hodite pokončno in drznite si biti nevarni!
Vzemi termometer in si izmeri temperaturo ponižnosti
Intelektualne ponižnosti nam manjka:
- ko v družinskem krogu ne poslušamo argumentov oseb, ki nas imajo najraje,
- ko ne pričakujemo nasvetov starejših ali izkušenejših od nas,
- ko ti prijatelj prisodi nižjo oceno od tiste, ki si jo dejansko prejel na izpitu, in bi ti naredil vse, da bi ga popravil,
- ko vnaprej menimo, da so naša merila boljša od drugih,
- ko si postavimo lastno moralno lestvico in sebe za najvišjega sodnika svojih dejanj.
Oseba, ki ni ponižna, je domišljava in samozadostna. V notranjosti se izoblikuje spirala, ki štrli tudi navzven. Sveti Avguštin lepo pravi: non cogitare nisi de se, non loquere nisi de se, torej ne misliti samo nase, ne govoriti samo o sebi.
Intelektualni ošabnež na koncu ostane sam. Ta samota je pekel, ki si ga človek poišče prostovoljno.
Preberite še:
Kako izboljšati čustveno inteligenco v štirih korakih
Izstopiti iz te spirale, da bi ponovno postali intelektualno ponižni, je tako kot pri vseh krepostih stvar želje. Lahko začnemo pri nekaj pomembnih podrobnostih:
- kolega v službi prosi za nasvet,
- dovoli, da v ekipi izstopa nekdo drug,
- svojim sinovom in hčeram prepusti, da sodelujejo v družinskem podjetju, in dovoli jim, da se kdaj zmotijo,
- ne skušaj izbrisati sledi svojih napak, raje se ob njih nasmej s prijatelji,
- potrpežljivo poslušaj starejše, ko ti želijo predati svoje izkušnje,
- pred drugimi iz srca pohvali dosežek katerega od svojih sodelavcev,
- razumi mamo ali očeta, ki se baha s početjem svojega otroka, ki je sošolec tvojega otroka.
Ponižnost pomeni, da mora pamet poklekniti, kar ne pomeni, da zmanjšujemo njeno vrednost. Ponižen človek jo uporabi zato, da zna biti empatičen in se zna postaviti v kožo druge osebe.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Trije močni verski predmeti, ki bi jih morali imeti doma
Preberite še:
Sta sočutnost in prijaznost naši dolžnosti?
Preberite še:
Kakšno življenje želite živeti? Izbirajte med temi tremi možnostmi
