Dan Brown je uganil dve stvari:
- Opus Dei je katoliška organizacija.
- Ime črkujemo O-p-u-s D-e-i.
Vse od Brownove priljubljene knjige Da Vincijeva šifra, po kateri je bil posnet tudi film, katoliško združenje Opus Dei mnogi vidijo kot skrivnostno ločino, ki deluje v senci Cerkve.
Stvarnost pa je nekaj povsem drugega.
Preberite še:
Zakaj je Leonardo da Vinci stikal po mrtvašnici
Edinstven način življenja
Leta 1928 je sv. Jožefmarija Escriva v španski prestolnici Madrid ustanovil Opus Dei (latinsko Božje delo) in si zamislil edinstven način življenja, osredinjen na laike. Bistvo Escrivajeve vizije lahko povzamemo z njegovim stavkom: “Sredi najbolj materialnih zemeljskih stvari se moramo posvečevati, služiti Bogu in vsemu človeštvu.”
Trdno je veroval, da so vsi ljudje poklicani k svetosti in da lahko to svetost dosežejo v svojih vsakdanjih okoliščinah. Naj si bo na delu ali doma, Escriva je učil, naj bodo vse stvari darovane Bogu.
Po besedah Opus Dei je ena izmed najpomembnejših lastnosti njihove duhovnosti t. i. “edinost življenja”.
Sveti Jožefmarija je pojasnil, da kristjani, ki opravljajo posvetno delo, ne bi smeli živeti “nekakšnega dvojnega življenja. Po eni strani notranje življenje, življenje v edinosti z Bogom, po drugi pa ločeno in izrazito poklicno, družbeno in družinsko življenje.” Ravno nasprotno: “Le eno življenje obstaja, narejeno iz mesa in duha. In to življenje mora postati, tako na duši kot na telesu, sveto in napolnjeno z Bogom.”
Preberite še:
Smo kristjani shizofreniki?
Člani niso zgolj duhovniki ali redovniki in redovnice
Escriva je tudi trdno veroval v “Božanski izvor”, kar pomeni, da je “kristjan Božji otrok po milosti krsta. Zato si vzgoja, za katero skrbi prelatura, prizadeva med krščanskimi verniki spodbujati globoko zavedanje, da so Božji otroci, in jim pomagati, da bi v skladu s tem tudi delovali.
Spodbuja zaupanje v Božjo previdnost, preprostost v njihovem dialogu z Bogom, globoko zavedanje dostojanstva vsakega človeškega bitja in potrebo po bratstvu med vsemi ljudmi, resnično krščansko ljubezen do sveta in za vse človeške stvarnosti, ki jih je ustvaril Bog, ter občutek miru in optimizma.”
Številni laiki
Eden izmed razlogov, zakaj se Opus Dei včasih zdi skrivnostna organizacija, je ta, da njeni člani niso zgolj duhovniki ali redovniki in redovnice, ki bi nosili posebna oblačila. Večinoma jo sestavljajo običajni laiki, ki ne nosijo priponk z napisom Opus Dei in ne izpostavljajo svojega članstva v organizaciji.
Preprosto živijo svoje krščanstvo v vsem, kar govorijo ali delajo kot tovarniški delavci, uradniki, komunalni delavci ali starši, ki doma skrbijo za svoje otroke. Ne glede na njihov poklic se trudijo svoje življenje živeti v krščanskem duhu.
Medtem ko so domišljijske zgodbe prav zabavne, je stvarnost Opus Dei dosti bolj navdušujoča. Gre za mogočno udejanjanje “vesoljnega klica k svetosti”, ki je bil izrečen na drugem vatikanskem cerkvenem zboru in je mnogo običajnih ljudi privedel do globljega odnosa z Bogom.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
V čem smo katoličani edinstveni na svetu?
Preberite še:
Kako so katoličani izumili kapitalizem
