Izginuli tajski dečki so si zakrili oči pred močnim sojem svetilk britanskih reševalcev, ko so jih ti končno našli kilometer globoko pod zemljo, v ozkem in prepišnem jamskem sistemu na severu Tajske.
Reševalci so posneli 12 lačnih in shujšanih dečkov, ki so že 11 dni ujeti v mračnih globinah poplavljene jame. “Zelo sem srečen,” je po uvodnem pozdravu reševalca dejal eden od najstnikov. Reševalci so odgovorili, da so tudi oni zelo srečni. “Najlepša hvala,” se je nato zaslišalo iz ust dečkov.
Dve kreposti
Hvaležnost in odpornost sta gotovo kreposti, ki ju goji mlado nogometno moštvo v tem dramatičnem življenjskem trenutku, za katerega vsi upamo, da se bo srečno končal.
Odpornost
Odpornost je človekova sposobnost, da se v življenju sooči s težavami in nevarnostmi, da jih premaga in jih preoblikuje. Dečki so že pokazali visoko stopnjo odpornosti, zdaj pa potrebujejo še telesno in duševno podporo, da se bodo lahko spopadli s težavnim in zapletenim reševanjem. Kdaj bo te nočne more konec, ostaja neznanka, kar predstavlja poseben psihofizičen izziv.
Materialna in čustvena podpora od zunaj
Zato je nujno, da imajo fantje pitno vodo, hrano in obleko, torej vse potrebno za preživetje. Mraz, lakota in dehidracija namreč lahko povzročijo možganske motnje pri sprejemanju odločitev. Najpomembneje je, da se fantje zavedajo ljubeče podpore svojih bližnjih in dobrohotnosti velike skupine reševalcev. To jim bo vlilo moč, da se ne bi vdali.
Če se bodo znali prilagoditi okolju in položaja ne bodo videli kot tveganje ali grožnjo, bodo fantje v redu. Ti dogodki nas opominjajo na to, kako veliko vlogo igrata v našem življenju moralna in čustvena podpora, ki jo vsi ljudje potrebujemo zato, da se v življenju uravnoteženo razvijamo ne glede na okoliščine.
V takšnih težkih primerih bo molitev vseh nas v veliko pomoč, saj so naša življenja končno vedno v rokah Božje previdnosti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
