Aleteia

Kaj skrivajo bronasta vrata ljubljanske stolnice?

LJUBLJANA CATHEDRAL DOOR
ALETEIA
Deli

Stolnica Sv. Nikolaja v Ljubljani je umetnina sama po sebi. Toliko bolj veličastnejši videz pa ji dajejo slikovito oblikovana bronasta vrata s kompleksno idejno zasnovo, ki ji je življenje vdihnilo večih priznanih umetnikov

Vrata ljubljansko stolnico krasijo že več kot dvajset let, nastala pa so po idejni zasnovi Francija Petriča. Postavili so jih v čast obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji leta 1996, ko jih je tudi blagoslovil.

Glavna vrata ovekovečajo 1250 let krščanstva na Slovenskem

Glavna vrata so znana tudi kot Slovenska vrata in so delo kiparja Toneta Demšarja. S svojo kompozicijo zaznamujejo 1250 let krščanstva na slovenskih tleh, ki je zraslo na humusu zgodnjega krščanstva, ki so ga na slovensko ozemlje Rimljani prinesli v 4. stoletju.

Iz njega poganja lipa, ki je tako drevo krščanstva kot tudi drevo slovenstva. Ob njej so upodobljene osebe, ki so imele velik pomen pri uveljavitvi krščanstva pri nas: od karantanskih knezov Gorazda in Hotimira pa do bratov Cirila in Metoda. Upodobljen je tudi menih, ki piše Brižinske spomenike, ter Križniški vitezi, ki so v srednjem veku skrbeli za utrjevanje vere in obrambo ozemlja.

Roke s knjigo predstavlja protestantizem, ki je Slovencem prinesel Sveto pismo v domačem jeziku, nad njo pa so upodobljeni trije škofje, ki so zaznamovali vernost naroda po letih protestantizma: Tomaž Hren, Friderik Baraga in Anton Martin Slomšek. Nad njimi se dviga množica obrazov in žarkov, ki predstavljajo osamosvojitev Slovenije, ter hkrati množica z zvezanimi rokami, ki simbolizira obe svetovni vojni.

Na vrhu vrat pa je upodobljen Janez Pavel II., ki se razgleduje nad zgodovino slovenskega naroda.

Stranska vrata o zgodovini ljubljanske škofije

Stranska vrata so znana tudi kot Ljubljanska vrata in so delo kiparja Mirsada Begića. Prikazujejo mrtvega Kristusa, nad katerega se sklanja šest nekdanjih ljubljanskih škofov, med njimi tudi Anton Bonaventura Jeglič, Anton Vovk in Gregorij Rožman.

Tako kot pri glavnih vratih tudi tukaj osnovo za uveljavitev škofije predstavljajo upodobitve arheoloških ostankov Emone, prve krščanske skupnosti na ljubljanskih tleh.

Prostor med mrtvim Kristusom in škofi zapolnjujejo lobanje, simbol človeške minljivosti, ob Jezusovih nogah pa stoji še amfora z vodo, ki opozarja, da vstopamo v svet prostor. Nad škofi sta upodobljena še brezjanska Marija Pomagaj in cerkev, ki se še gradi kot simbol slovenske Cerkve v novem tisočletju.

Tags:
cerkev
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.