Rimske katakombe, ki so kilometre dolgi hodniki, prepleteni v labirinte, so prave podzemne galerije. Prvi kristjani, ki so jih v rimskem imperiju preganjali, so v njih pokopavali svoje mučence, včasih pa na skrivaj tudi opravili kakšen liturgični običaj.
Izvor besede catacumba je negotov, a najbolj verjetna možnost je, da izvira iz grščine κατά (spodaj) in τύμβoς (grobnica). Druge študije napeljujejo na idejo, da je beseda hibridna, sestavljena iz grške besede κατά z latinskim korenom – cumbo, kar pomeni biti v ležečem položaju.
Preberite še:
20 “skrivnosti” Sikstinske kapele
Znane so predvsem Kalistove katakombe, Domitiline, Prisciline in Boštjanove katakombe. Med drugimi dragocenimi relikvijami se v Boštjanovih katakombah nahajajo deli krožnikov, ki sta jih uporabljala sama sv. Peter in sv. Pavel.
Ponovno odkrite leta 1578
Z Milanskim ediktom se je leta 313 uradno končalo preganjanje kristjanov, zato so lahko začeli graditi cerkve in pridobivati zemljišča za nova pokopališča. Kljub temu so katakombe uporabljali še vse do 5. stoletja. Počasi so izgubljale pomen in šle v pozabo, dokler jih niso leta 1578 znova odkrili delavci .
Slike in znamenja, ki so narisana ali vgravirana v stene, so prave umetnine, polne krščanske vsebine.
Preberite še:
Poznate najsvetejši kraj v Rimu?
Spoznajte nekatera najpomembnejša dela s klikom na galerijo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Maja Pintarič.
Preberite še:
Hollywoodske cerkve, ki jih obiskujejo zvezdniki
Preberite še:
Zakaj so vatikanski arhivi “tajni”?
Preberite še:
Sta to prava obraza svetih Petra in Pavla?
