Selektor hrvaške nogometne reprezentance, ki jo je popeljal v finale svetovnega prvenstva, oporo vedno išče tudi v veriV novo, ugledno, a zelo odgovorno in stresno službo selektorja Hrvaške se je Zlatko Dalić podal lani oktobra, ko je bilo pred Hrvaško nekaj odločilnih tekem kvalifikacij. Če bi mu zdrsnilo tam, zdajšnjih finalistov na svetovnem prvenstvu sploh ne bi bilo.
Ni le občasni vernik
V igralskih in trenerskih časih nikoli ni pozabil na moč vere. A ne le tedaj, “ko vse ostalo odpove”.
“Seveda človek, ko izgubi upanje, na pomoč kliče Boga. A pri meni je vera stalna. Za vse, kar sem napravil v življenju, se moram zahvaliti Bogu. Brez njega in velikega motiva to ne bi bilo mogoče. Vseskozi imam pri sebi rožni venec. Ko začutim, da je to potrebno, sežem z roko v žep, se ga dotaknem in stvari postanejo lažje,” je razkril v pogovoru za Hrvaški katoliški radio.
Njegov življenjski princip je jasen: “Pozitiva v življenje vselej prinaša zadovoljstvo, srečo in rezultate. Človek mora biti pošten do sebe in drugih, da bi enako lahko pričakoval tudi od okolice. Zelo pomembna je vzajemna pomoč,” je poudaril za isti medij.
Preberite še:
Kylian Mbappe, nogometaš, ki šokira tudi zunaj igrišča
One heart. One soul. One Croatia 🇭🇷! pic.twitter.com/68OsYQaifN
— Zlatko Dalić (@DalicZlatko) July 11, 2018
Družinski človek
Dalić nima kontroverznih in pompoznih izjav in ne daje visokoletečih napovedi. Ogromno mu pomeni družina, žena in dva sinova, ki ga podpirata ne glede na potek kariere.
Nogomet in ministriranje
V nogomet je bil zaljubljen od mladih nog. V domačem Livnu, mestu v Bosni, se je podil za žogo in ministriral. “To je bilo lepo obdobje. Družili smo se na igrišču in v cerkvi. Starši niso bili premožni, delal je le oče, a imel sem vse, kar sem potreboval. Pravzaprav sem imel še srečo, ker moj oče, v nasprotju s številnimi drugimi, ni odšel na delo v Nemčijo,” se spominja otroštva trener, za katerega do imenovanja na selektorsko mesto marsikdo na Hrvaškem še ni slišal.
Igral in treniral je v dobrih klubih, a ne med evropsko smetano. Največji del trenerskega obdobja je preživel v Savdski Arabiji. Na Hrvaškem pa v Varaždinu, kjer so ga pomenljivo upodobili tudi na jumbo plakatu.
Thank you people of Varazdin for your support! #beproud pic.twitter.com/dwx7pJMnFh
— Zlatko Dalić (@DalicZlatko) July 10, 2018
Preberite še:
Ali Senegal pozna “veliko skrivnost” nogometa?
Nova priložnost
Po polfinalni zmagi nad Angleži se je Dalić spomnil dogajanja pred 20 leti. Tedaj so Hrvati prav tako prišli v finale svetovnega prvenstva, a so jih tam izločili gostitelji Francozi. “Bog nam je dal možnost, da se znova pomerimo s Francijo,” se je ozrl proti nedeljskemu finalu. Tam bo imel možnost za veliko senzacijo, saj Hrvaška ni spadala v ožji krog favoritov za zmago na turnirju.
Tihi in nevpadljivi selektor pa je že zdaj presegel svojega dovtipov in bombastičnih izjav polnega nekdanjega mentorja Miroslava Blaževića, ki je na omenjenem prvenstvu pred dvema desetletjema zasedel tretje mesto.
Preberite še:
“Ko vidiš, da bi se tvoje življenje lahko končalo, se naenkrat spet zaveš, koliko ti je podarjeno”
Preberite še:
“Nikoli se zaradi odrske vloge ne bi odpovedala vlogi matere”
Preberite še:
“Živim v nepredstavljivem udobju, čeprav marsičesa nimam”
