Ne le danes, tudi v zgodovini je veliko Slovencev odhajalo v tujino. Mnogi so v novih državah ustvarili slovenske skupnosti, kjer se družijo, hodijo k slovenski maši, otroci pa v slovenske šole.
Za mlade, ki se učijo slovenščino, ljubljanska univerza vsako leto organizira Poletno šolo slovenskega jezika, kamor pridejo z vsega sveta, da bi izpopolnili znanje slovenščine.
Preberite še:
“Če želim biti prava državljanka, moram znati slovensko”
Maturanti iz Buenos Airesa: Smo sad globoke ljubezni
Največja skupina udeležencev poletne šole prihaja s Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu v Argentini. Za te maturante je obisk tečaja v Sloveniji kot nekakšna nagrada za obiskovanje slovenske sobotne šole vse od vrtca do konca srednje šole.
Poleg običajne argentinske šole otroci namreč ob sobotah hodijo v slovensko šolo, kjer se učijo slovensko književnost in slovnico, zgodovino in zemljepis, petje, verouk, na srednješolskem tečaju pa to znanje še nadgradijo.
V spodnjem videu si lahko ogledate nekaj utrinkov z njihovega nastopa na zaključku poletne šole v Ljubljani.
Ni odveč poudariti, da se vsako soboto pred začetkom pouka zberejo na šolskem dvorišču, zmolijo, dvignejo slovensko in argentinsko zastavo ter zapojejo himno.
Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka
Leta 1960 ga je ustanovil Marko Kremžar, ki je bil v obdobju med letoma 1961 in 1979 trikrat ravnatelj omenjene ustanove. Na tečaju je doslej poučevalo 85 profesorjev in profesoric, zaključilo pa ga je okoli 1.300 maturantov.
Preberite še:
Čeferin o Slovencih v Argentini: Zelo dobri ljudje so, veliki domoljubi!
Erika Čeč in Andrej Ferkolj sta nam povedala, zakaj jima je pomembno, da se učita slovensko.
Slovenska šola v Torontu
Poletne šole se udeležujejo tudi učenci slovenske šole, ki deluje v okviru Župnije Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu v Kanadi. Šola je bila ustanovljena že leta 1959.
Svoj nastop ob zaključku 37. Poletne šole slovenskega jezika so dijaki obogatili z domoljubnimi besedili pisatelja Ivana Cankarja, saj letos obhajamo 100. obletnico njegove smrti.
Preberite še:
To je bil prvi Slovenec v Ameriki
Oglejte si tudi utrinke z nastopa učencev iz Kanade.
Preberite še:
“Mala” Slovenija v ZDA: “Nas bodo pokopali, slovenstva pa ne”
Učenka Irena večkrat prihaja v Slovenijo, najbolj pa jo navdušujejo slovenske gore.
Tudi v Egiptu je slišati slovenščino
Med udeleženci tečaja pa smo našli tudi Almiro, ki prihaja iz Egipta. Njena babica je aleksandrinka (beseda označuje Slovenke, ki so od druge polovice 19. stoletja do konca druge svetovne vojne odhajale služit v Egipt), njena mama pa je v Kairu ustanovila slovensko društvo.
Almira rada prihaja v Slovenijo, da utrjuje znanje jezika, všeč ji je slovenska kultura, navdušena je nad “zeleno Slovenijo” in nad Slovenci, za katere pravi, da so zelo prijazni in radi pomagajo.
Selitev v Slovenijo? Morda pa res!
Erika in Andrej sta celo tako navdušena nad Slovenijo, da si želita, da bi se nekoč rada preselila v domovino svojih starih staršev. Navdušuje ju predvsem varnost, saj je v Buenos Airesu veliko kriminala, hoja po ulicah pa zato precej nevarna. Všeč jima je tudi urejenost naše države, Slovenci se pa jima zdijo prijazni in ustrežljivi.
Preberite še:
Slovenka iz Venezuele: Odrasla sem tu, študirala, zdaj pa moramo uiti. Grozno
Preberite še:
“Vsakokrat ko se vrnem v Slovenijo, je zame novo leto”
Preberite še:
Argentinci Petra Opeko proglasili kar za svetnika z Madagaskarja
