Aleteia
Pon, 26. oktobra |
Blažena Celina Borzecka
Duhovnost

Grešil sem, pa mi ni žal. Kaj zdaj?

JAK RADZIĆ SOBIE Z GRZECHAMI GŁÓWNYMI

Pexels | CC0

Przemek "Kawa" Kawecki - objavljeno 17/07/18

Naj sploh grem k spovedi, če sem grešil, pa mi za greh ni žal?

S to dilemo se verni pogosto srečujemo. Na prvi pogled se zdi zadeva banalna in preprosta: je greh, ni obžalovanja, ne bo odveze – vrni se, ko ti bo žal.

Človek pa ni tovarna. V njem ni vse mehanično. Pogosto imamo občutek, da ne razumemo sebe ali da ne znamo primerno opisati tega, kar se v nas dogaja.

Moralni maček ali popolno kesanje

Ko govorimo o obžalovanju, imamo največkrat v mislih globok občutek psihičnega nelagodja, ki je lahko povezan celo z neke vrste telesno bolečino. Tako obžalovanje se nam predstavlja kot najbolj podobno popolnemu kesanju. Udeleženci divjih zabav, na katerih navadno lastna dejanja precej slabo nadzirajo, naslednji dan pogosto doživljajo nekaj takega in temu rečejo kar moralni maček (čeprav ni vedno le moralni).

Podobno se počutimo, ko ranimo osebo, ki jo imamo radi, ali naredimo nekaj, kar je v popolnem nasprotju z našo lestvico vrednot. Ko se močne emocije ohladijo, ko se streznimo, se kaj kmalu počutimo ponižane in krhke zaradi greha, za katerega smo se bolj ali manj zavestno odločili. Ne prinesejo pa vsi grehi takojšnjih posledic.


CONFESSION

Preberite še:
Grehi, ki ne potrebujejo spovedi?

Ko razum spi

So grehi, ki delujejo z zamudo. Najprej prinesejo veselje, zadovoljstvo, dajo cel kup nadzemeljskih občutij – tako na telesni kot čustveni ravni. Zato pogosto – čeprav vemo, da je to greh – ne moremo v sebi vzbuditi opisanega stanja.

V takem trenutku je dobro, da se vprašamo, ali verjamemo, da je to, kar smo naredili, preprosto moralno slabo dejanje? Ali če povemo bolj preprosto: se zavedam, da za taka dejanja v mojem življenju ni prostora? Naše zavedanje ne pride vedno hkrati z našimi občutji.

Prav zato na naša čustva merijo oglasi, kampanje, razprodaje in navadni prevaranti, ki babice prepričajo, da njihov vnuček produkt nujno potrebuje. Kot pravi pregovor: “Ko zaspi razum, se zbudijo demoni.” Podobno je z grehom. Pogosto vemo, da je slabo, moralno neustrezno, pa vseeno segamo po tem, ko čustva prevladajo nad zdravo pametjo.

Dobra čustva in ostudni grehi

Po grehu nas nekaj grize in nam ne da miru, a na področju čustev težko pomislimo, da je bilo dejanje slabo, da nam ni ugajalo, da se kesamo iz vsega srca.

Nekoč sem srečal mladega človeka, ki je bil v dvomih, ali naj poklekne v spovednico ali ne. Pretepel je kolega in tega ni mogel videti kot nekaj slabega. Po kratkem pogovoru se je izkazalo, da je bil moški del razreda do njega nasilen, ga žalil in izključeval. Fant je začel trenirati borilne veščine. Ko se je začel čutiti močnega, se je odločil, da se postavi po robu. To mu je uspelo tako uspešno, da so morali posredovati učitelji.


PANIC

Preberite še:
Sedem glavnih grehov – kateri so?

Najstnik ni znal obžalovati svojega dejanja, a je vedel, da je nasilje nekaj slabega. Ko sem ga vprašal, ali se hoče še naprej maščevati in se spravljati na te, ki so ga prej uničevali, je odgovoril, da ne. Oče mu je povedal, da nasilje ni najboljša rešitev. “Branil sem se, dobil spoštovanje, sedaj imam mir. Nočem se brez razloga pretepati,” je povedal.

To je preprost primer razlike med zavedanjem, da je šel malo dlje od samoobrambe in da torej dejanje ni bilo najbolj primerno, in občutkom obžalovanja. Že to, da je poiskal duhovnika in pojasnil problem, je pokazalo, da najstniku vest nekaj očita, čeprav so zmagala čustva.

Bog, usmili se me, grešnika!

Navsezadnje nas vprašanje kesanja vedno pripelje do odnosa z Bogom. Če imamo globoko izkušnjo Boga kot Očeta, nam je lažje obžalovati greh, ki zareže v naše srce, razum in telo, kot kadar takega odnosa z Bogom nimamo.

Kesam se – ne iz strahu, prisile, ampak iz ljubezni. Naredil sem nekaj slabega Nekomu, ki ga ljubim in ki ljubi mene.

Zato je pomembno, da takrat, ko ne moremo obžalovati svojih grehov, pregledamo svoj odnos z Gospodom in v molitvi prosimo za Duha Ljubezni in Resnice. Duha, ki nam bo pomagal videti to, česar sami nismo sposobni videti, in poiskati v nas kesanje, ki bo odprlo vrata za odvezo in pokoro.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Pogačnik.


CONFESSION

Preberite še:
Zakaj se katoličani spovedujemo duhovniku, ne kar Bogu?




Preberite še:
Kako premagati strah pred spovedjo?


CHRISTMAS

Preberite še:
Kakšna je pot do greha

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Tags:
grehvera
Top 10
father and daughter
Cerith Gardiner
Fotografije očeta in hčere skozi leta, ki so ...
avgustin irena maucec
Lojze Grčman
Skoraj 25 let ob strani nepokretni ženi: "Nik...
Barbara Oprčkal
Moja izkušnja s covidom 19: Imela sem slabo v...
GABRYSIA, KLARA, ROBERT
Dominika Cicha
Da bi skrbel za hudo bolno ženo, je pustil do...
web 3 martin golob vlog 47
Martin Golob
Če ne ubogaš, lahko hitro narediš zdraho in p...
Edifa
4 stavki o Jezusu, ki jih ne bi smeli govorit...
NEWBORN
Lucija Čakš
Če teh imen ne boste uporabili, vam bodo otro...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.