Mogoče si bo ob tej kolumni marsikdo mislil, da je nepotrebna. Pa vendar čutim, da moram pisati o vprašanju predzakonskih spolnih odnosov med mladimi katoličani. Zdi se, da vse večji odstotek mladih parov ne vidi smisla v spolni vzdržnosti pred zakonom.
Nikoli obsojati
Ob vse daljšem študijskem obdobju, ob vse težji ekonomski osamosvojitvi mladih, ob dejstvu, da se 60 odstotkov slovenskih otrok rodi zunaj zakonskih zvez, je k tej občutljivi temi potrebno pristopati predvsem z razumevanjem, vsekakor pa nikoli z obsojanjem. Moj namen ni poudarjati normativnosti, nujnosti izpolnjevanja zapovedi, temveč predvsem opozoriti na izgubljeno bogastvo, na neizkoriščeno priložnost duhovne rasti v dvoje, v kateri mnogi več ne vidijo smisla.
Predajanje smisla in bogastva krščanskega načina življenja v dvoje pa je naloga predvsem nas, starejših katoliških zakoncev. Mi bi morali iskati načine, kako posredovati lepoto, blagoslov, veselje, mir, ki so sad poglobljenega približevanja med moškim in žensko, sad postopnega dozorevanja odnosa, ki zmore telesnost obvladati in jo podrediti rasti v ljubezni in spoštovanju. Vsak par je šel po tej poti na svoj način, s svojimi omejitvami, preizkušnjami in odločitvami. In prav to osebno izkušnjo bi morali posredovati naprej.
Preberite še:
Zakaj bi se vzdržali spolnosti pred poroko?
Čudovita in skrivnostna popotnica
Z ženo Kristino se pogosto pogovarjava o tem in vsakokrat začutiva, kako pomembno je bilo za naju, da sva v najini rasti v dvoje z Božjo pomočjo v času dozorevanja odnosa uspela dati prednost čustvenemu, intelektualnemu in duhovnemu zbliževanju. Privlačnost in želja po telesni bližini je bila močna in nemalokrat težko obvladljiva. A že v tistih prvih dneh po poroki sva razumela, kako dragocen zaklad sva uspela ohraniti drug za drugega ter si ga pokloniti ob pravem času.
Z leti pa celo vse bolj razumeva, da je prav najino telesno odrekanje pred poroko bila čudovita in skrivnostna popotnica, ki je najino ljubezen poglobila in jo še bogati. Zato telesnost in spolni odnos vseskozi doživljava kot nekaj najlepšega, čudovitega in svetega, kot zakrament, kot način posvečevanja drug drugega. Logika začasnega odrekanja za višje dobro celostnega zbliževanja, z duhom, telesom in dušo nama je dragocena pomoč za nadaljnjo poglobitev odnosa tudi danes.
Zaman je na tem področju vihteti s prepovedmi in zakoni. Najmočnejše orodje nas, starejših zakoncev, je pričevanje, ki lahko z zgledom in besedo mladim približa bogastvo izkušnje in preizkušnje krščanskega duhovnega, duševnega in telesnega življenja v dvoje. Kdo, če ne mi, naj ta zaklad posreduje naprej?
Blog je bil kot uvodnik najprej objavljen v tedniku Družina.
Preberite še:
So res krivi hormoni, da se ne zmoremo nadzorovati?
Preberite še:
Se res da krepiti intimnost tako, da par nima spolnih odnosov?
Preberite še:
Ali smem k obhajilu, če živim s partnerjem?
