Verjeti, da imamo lahko popoln nadzor nad svojimi čustvi, bi pomenilo, da lahko nadzorujemo tudi vse zunanje dejavnike, ki pa so na splošno od nas neodvisni. Na ravni občutij in zaznavanja naše telo prejema najrazličnejše dražljaje, tudi takšne, ki si jih ne želimo.
Po drugi strani je resnično vredno naše vedenje, to, kar se resnično odločimo storiti, ne glede na naravo zunanjih dražljajev. V takšnem trenutku poseže naša inteligenca, naša sposobnost razločevanja, izbire in sprejemanja odgovornosti.
Preberite še:
Privlači me moški, ki ni moj mož. Kaj naj storim?
Obvladovanje in odločitev
Svojih čustvenih stanj, svojih čustev in občutkov ne moremo popolnoma obvladovati, brez dvoma pa se lahko v vsakem trenutku svobodno odločimo, kako se bomo odzvali.
Pomembno je, da znamo ločiti med vrednostjo naših svobodnih odločitev in neizogibnimi odzivi na zunanje dražljaje. Celostna vzgoja predpostavlja tudi vzgajanje lastnih čustev in obnašanja.
Preberite še:
Ste se ravnokar prepirali? Tu je molitev, ki vas bo pomirila
Inteligenca in volja
Svojo svobodo in s tem odgovornost za naša dejanja izkazujemo z vedenjem in dejanji.
Naša sposobnost samoobvladovanja in upravljanja s čustvenim svetom se z vajo vedno lahko veča, vendar bo naš organizem čustvene zaznave še naprej sprejemal nagonsko. Človekova svoboda se kaže v razvoju dveh velikih vrlin: inteligence in volje.
Razlika med čustvi in občutki
Kot posledica čutnega zaznavanja se razvijejo čustva in občutki.
- Čustvo je zapleten odziv možganov na zunanji dražljaj (nekaj, kar vidim ali slišim) ali na notranji dražljaj (misel, spomin, domišljijska predstava). Čustva privrejo na dan brez naše posebne analize. To ne pomeni, da jih ne moremo analizirati ali da ne moremo napredovati v čustveni inteligenci in zavedanju vsakega življenjskega trenutka. Vendar se moramo zavedati, da popoln nadzor nad našim čustvenim svetom ni mogoč. Lahko pa nadziramo svoja dejanja, zavedajoč se, da človeška dejanja niso popolna. To, da skušamo biti vedno boljši, je najboljša možna pot.
- Občutek je vsota čustev in misli, subjektivna izkušnja našega čustvenega doživetja. Čustvo se spremeni v občutek, ko se človek čustva zave, torej ko v čustvo v fiziološkem smislu poseže razum. Občutek torej nastane, ko čustvo označimo in se do njega opredelimo.
Občutki običajno trajajo dlje od čustev. Slednja zdržijo le toliko, kolikor nanje mislimo. Občutki pa pridejo za čustvi; ni namreč občutkov brez čustev.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Režiserka, ki je ne ustavijo niti hrvaški nogometaši
Preberite še:
Fulton Sheen o milijonih, ki sovražijo Katoliško cerkev
Preberite še:
Nekoč je “spovedoval” za šankom, zdaj lahko zares
