Aleteia

“Počakajte trenutek. Ste 17. v čakalni vrsti”

Deli

Odložim slušalko. Malo sem razočarana. Kako to, da toliko ljudi v ponedeljek ob 17.00 kliče telefonskega operaterja? Ali je sploh možno, da v tej poplavi elektronsko dostopnih informacij ljudje sprašujejo po telefonu? In zakaj kličem jaz?

Vse to me vznemirja. Odločim se in medtem ko brskam po spletnih straneh in raznih forumih, če je kdo že imel podobno težavo in kako jo je rešil, znova pokličem ter pustim, da e-glas odšteva še čakajoče klicatelje.

Ste 5. v čakalni vrsti … Brskam naprej … Ste 2. v čakalni vrsti … Še malo … “Dober dan. Tina z vami. Kako vam lahko pomagam?” Končno glas. Tina je tam. Oseba. Človek. Zdaj bo vse rešeno.

Zakaj se ljudje tako hitro odločimo za klic?

Ali ni lažje in hitreje dobiti informacij od “strička Googla”?

Informacije so sicer dostopne, pa vendar nas zanima, ali so ažurne in ali smo jih pravilno razumeli. Bolj se zanesemo na človeka. Na vir, ki nam je to informacijo povedal.

Vir je pomemben! Vir je v našem primeru človek. Človek. Bitje, ki informacije poveže, združi in jih razloži. Ali ni računalnik bolj pameten? Bolj prepleten? Z boljšim spominom? Je. O tem ni dvoma. Pa vendar si zaželim človeka. Živega in ne e-glasu. Na primer Tinin glas.

To me strezni. Kaj pa jaz?

Kako dvignem telefon v službi? Kaj pomislim, ko me spet sprašujejo eno in isto? Zakaj to sprašuje, če je vse na spletni strani?

Vir je pomemben. In kakšen vir sem jaz? Zadirčen in naveličan ali prijeten, prijazen in ustrežljiv? Jaz sem vir za človeka na drugi strani. Če sem kristjan, mora biti ta vir poln Božje ljubezni, potrpežljivosti, miru, veselja … To mora izžarevati v mojem e-glasu. Ne smem biti robot.

Na drugi strani je človek, žejen je lepe besede in ne informacije. Želi si piti iz čistega vira.

Mi bo uspelo? Mi bo uspelo biti vir? Kje, če ne pri Viru, se bom jaz napolnila z ljubeznijo, potrpežljivostjo, mirom in veseljem?

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.