Nočna mora, s katero se vsaj v določenem obdobju srečajo vsi verni starši: obisk svete maše s kričečim, brcajočim in jokajočim malčkom. Kako brez drame z otrokom preživeti vsakotedensko nedeljsko sveto mašo?
1. Bodite umirjeni
Saj vem, da je to najbolj klišejski nasvet, ki ga lahko dobite. Ker je mnogo laže reči kot storiti. A vsaj poskusite v cerkev vstopiti umirjeni, pogumni in osredotočeni na dogajanje pri oltarju. Če vam pomaga, si lahko že večer prej preberete berili in evangelij za ta dan.
Pomaga tudi, da vstanete dovolj zgodaj, da imate čas za umirjeno pripravo in odhod od doma namesto divjanja po hiši in iskanja čevljev, oblačil in denarja za nabirko čisto zadnjo minuto. Seveda se to ne izide vedno, a preverjeno vpliva na razpoloženje (tako staršev kot otrok) med mašo.
In potrudite se, da vam med mašo pozornost ne odtava. Neverjetno je, kako zelo se na otroškem vedenju pozna, ali so starši ob njem zbrani na dogajanje pri maši ali ne.
Preberite še:
11 nasvetov za bolj doživeto mašo
2. Poskrbite za otrokove fiziološke potrebe
Malček bo med mašo nedvomno bolj miren in sproščen, če bo sit, odžejan in ga ne bo tiščalo lulat.
Glede naspanosti pa morate presoditi sami – nekateri postanejo sitni, ko so utrujeni, in je maša z njimi lahko samo vreščanje in opletanje. Nekaterim staršem pa se obnese, da k maši pridejo z nekoliko utrujenim otrokom, ki nato v njihovem naročju sladko zaspi.
3. Imejte ga v naročju!
Če je le mogoče in kolikor dolgo je mogoče, imejte otroka med mašo v naročju. Ko imajo starši (vsaj dva) otroka v naročju, se ne more(ta) sprehajati, se zvijati po klopi ali tleh, nagajati bratom in sestram, skratka, težje počne(ta) neumnosti. Z otrokom, ki v cerkvi protestira vsakič, ko ga vzamete v naročje, se doma pogovorite in mu razložite, da tako pač je, da otroci v cerkvi pač sedijo v naročju. Gotovo se bo med župljani našel kak primer za zgled.
Prednost sedenja v naročju je tudi, da se bo preverjeno mnogo lažje od vas nalezel umirjenosti. Če boste seveda umirjeni in pozorni na vsebino svete maše.
4. Vzbudite otroku zanimanje
Napaka, ki jo delamo starši, je, da pričakujemo od otroka mirno sedenje in tišino, kljub temu da se dolgočasi. Otroci bodo mnogo lažje sedeli pri miru, če jih bo nekaj pri maši pritegnilo. Včasih je dovolj že, da mu pokažete kakšen kip ali ga opozorite na kakšen detajl v oltarni sliki, ki ga še ni opazil.
Nekaterim veliko pomeni glasba, zato je dobro, če jih odpeljete k maši z dobrim zborom ali celo bendom in jih spodbudite, da glasno pojejo zraven.
Ali pa jim zašepetajte kaj o tem, kaj se trenutno pri maši dogaja, jim s preprostimi besedami razložite, kaj duhovnik trenutno govori ali počne, jim v roke potisnite denar ob nabirki, spodbujajte jih h glasnemu odgovarjanju pri veri, prošnjah, očenašu. Pozdrav miru je prava dogodivščina za bolj odprte otroke, med katero se lahko tudi malo razgibajo.
Preberite še:
Predmeti, ki se uporabljajo pri sveti maši. Jih prepoznate?
Obhajilo, ko gredo po blagoslov, pa je za njih tako ali tako nagrada, ko se lahko sprehodijo, ozrejo naokrog in prejmejo še križek na čelo. Ko je zatem maše nenadoma konec, se jim zazdi, da mirno zdržati pri maši vendar ni tako težko.
5. Imejte s seboj kakšno diskretno igračo, da jih boste zamotili
Posebej med dolgo in monotono pridigo še tako ubogljivi otroci postanejo nemirni. Nič ni narobe, če jim ta čas pomagate prebroditi s kakšno diskretno igračo (ropotuljica bo nedvomno moteča za druge). Še bolj pa priporočam knjige, sploh takšne o Jezusovem življenju ali svetnikih. Po moji izkušnji je lahko vsak teden ista in se iz tega ustvari navada – ko se pridiga začne, otrok že sam pričakuje, da bo listal tisto knjigico in se z njo zamotil.
6. Razmislite, kje želite sedeti
Pravilnega odgovora na to ni. Morda bodo vaši otroci bolj mirni, če boste sedeli v prvi vrsti in bodo imeli občutek, da so v središču dogajanja in bližje duhovniku. Tako bo maša pritegnila njihovo pozornost.
Morda pa bolj zadaj, kjer niste ljudem tako na očeh, imate bolj mir in se, če je treba, lahko hitro umaknete iz cerkve, če otroci postanejo preveč nemirni.
Zato dobro razmislite, kje želite sedeti, in pridite v cerkev dovolj zgodaj, da boste tiste sedeže lahko zasedli.
7. Odidite iz cerkve le, če je nujno
Logično je, da boste z glasno jokajočim otrokom hitro odkorakali iz cerkve, saj prek njegovega kričanja duhovnik ne sliši niti samega sebe, kaj šele da bi ga župljani. A skušajte se nato, ko se otrok umiri, čim hitreje spet vrniti. Naj grdo vedenje ne postane otrokova rešilna bilka za izhod iz situacije, v kateri se dolgočasi.
Preberite še:
Trije močni verski predmeti, ki bi jih morali imeti doma
8. Ne ukvarjajte se vso mašo samo z otrokom
Morda se vam zdi, da se v trenutku vašega vstopa v cerkev prižgejo žarometi, se usmerijo v vas in imajo vsi verniki pri maši nato do konca obreda pod drobnogledom vedenje vaših otrok. A lahko vam zagotovim, da so verniki prišli k maši poslušat Božjo besedo in prejet obhajilo, ne pa gledat vaših otrok (vsaj večinoma). Zato jih ne bo zmotil vsak šum, vsak zvok in vsaka gesta otrok in torej ni treba, da jih ves čas popravljate.
Naj nedeljske svete maše ne prerastejo v neprestano opominjanje, popravljanje in šššš-kanje. Pustite otrokom pri maši tudi nekaj svobode, vi pa se v miru posvetite svoji duhovni hrani.
Preberite še:
Namesto da otroke učite molitvic, jim pripovedujte o Jezusu
Predvsem pa – hodite k maši. Vztrajajte. Ker je vredno. Cerkvena skupnost ima večinoma rada glasne mlade družine, ki privršijo v cerkev ravno ob koncu vstopne pesmi in nato že pri Gospod, usmili se peljejo malčka lulat. Ko se vam zdi, da so vedno nemirni le vaši otroci, si dopovejte, da je to zato, ker nemira tujih otrok niti ne zaznate.
Sploh pa je zgodnje navajanje otrok na redno obiskovanje svete maše neprimerno bolj pomembno od tega, kaj si sožupljani o vas mislijo. Zato le pogumno!
Preberite še:
Klic na pomoč: Družina s šestimi otroki ostala brez očeta
Preberite še:
“Za uspešno vzgojo otrok moraš predvsem vzgajati samega sebe”
Preberite še:
Zakaj bi hodili v Španijo? Slovenski Camino je krajši, a težji
